S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

torek, 26. oktober 2010

NARAVNI REZERVATI

V tej objavi se ne želim dotakniti le območij s statusom naravnega rezervata, temveč vseh področij, kjer lahko srečamo večje število ptic kot tudi posamezne ogrožene ptice in redke gnezdilke pri nas. Pri iskanju novih vrst istočasno odkrivamo območja, kjer se ptice zadržujejo in kmalu ugotovimo, katera so za fotografiranje primernejša od drugih. Prilagam zemljevid z označenimi lokacijami in predlagam, da jih obiščete sami. Označene lokacije so le moj osebni izbor in verjamem, da obstaja še mnogo več skritih kotičkov, kjer lahko opazujemo različne ptičje vrste.


Večina lokacij predstavljajo večja vodna telesa in mokrišča, nekaj pa je tudi območij, ki niso vezana na stoječe ali tekoče vode. Te lokacije so največkrat enostavno dostopne. Nemalokrat naletimo na urejene učne poti z informacijskimi tablami in celo opazovalnicami, namenjenimi opazovanju ptic.


Iški morost je poleg že opisanega Škocjanskega zatoka in TSO bazenov (v nastajanju) v upravljanju DOPPSa. Pri njih lahko dobite tudi žepne brošure omenjenih rezervatov, kot tudi vse ostale informacije.


Zapuščeni bazeni tovarne sladkorja (TSO) v Ormožu so trenutno precej zaraščeni in je resnično potrebno vzpostaviti prvotno stanje (urediti regulacijo ...). Tu se je na selitvi ustavljalo tudi do 10.000 selivk in gnezdilo 29 vrst vodnih ptic.

Pri vsem skupaj je zanimivo to, da je veliko takih vodnih teles prav delo človeških rok in da se danes borimo za ohranjanje teh za ptice tako pomembnih območij.

Gramoznica Vrbina pri Brežicah

Kljub temu da je gramoznica Vrbina še aktivna, v neposredni bližina kopa gnezi velika kolonija čebelarjev. V primeru postavitve hidroelektrarne in zajezitvi ter potopitvi gramoznic, bo menda potrebno zagotoviti nove vodne površine za ptice, ki živijo in gnezdijo na gramoznici.

Zadrževalnik Medvedce

Če se odločite za obisk zadrževalnika Medvedce, priporočam še obisk Račkih ribnikov in zadrževalnika Požeg, ki niso daleč stran. Zadrževalnik Medvedce je čez zimo prazen, zato je tam podnevi manj ptic.



NASVET
Čeprav so navadno učne in sprehajalne poti dobro urejene, škornji ali vsaj pohodna obutev ne bodo odveč. Odvisno tudi od letnega časa in stanja poplavnih voda.

TEHNIKA
Poleg običajne opreme, katero imamo navadno s seboj za fotografiranje ptic (400mm +), nam bo včasih prav prišel tudi kak krajši teleobjektiv, npr. 70-200 (300) mm, ker so lahko določene ptice navajene ljudi, sploh ob sprehajalnih poteh, kjer dobivajo hrano od sprehajalcev.
Na velikih vodnih površinah bodo ptice precej oddaljene in jih bomo težko fotografirali. Lahko pa jih opazujemo. Za to bomo potrebovali boljši daljnogled, če že ne spektiv s povečavo nekje med 40X in 60X; na stojalu seveda.

torek, 19. oktober 2010

Fotografiranje ptic 1. del PRIBLIŽEVANJE

Ko bi se pogovarjali o fotografiranju divjadi, bi bilo verjetno smiselno najprej ugotoviti, kje se divjad sploh nahaja in preučiti njen življenski prostor. Ptice pa najdemo v neposredni bližini naših domov in je največja težava približati se dovolj blizu za kvaliteten posnetek.

Četudi bomo oboroženi z najsodobnejšo tehniko in super teleobjektivom, nam zalezovanje ptic ne bo obrodilo sadov! Še največ možnosti za fotografiranje na podoben način je fotografiranje iz avtomobila. Uspeli bomo fotografirati kakšno čapljo ali štorkljo na polju in mogoče kakšno ujedo na električnih drogovih ali žici.

Rad bi opozoril, da bodimo pri fotografiranju ptic obzirni in da ogroženih ptic ne fotografiramo na gnezdu oz. jih kakorkoli po nepotrebnem ne vznemirjamo.

Davnega leta 1999 smo potovali po Azurni obali in obiskali tudi Camargue, južno obalo Francije, delto reke Rhone, edini kraj v Mediteranu, kjer lahko opazujemo tudi do 20.000 osebkov velikih plamencev. Sama pokrajina Camargue je res nekaj posebnega in tudi sicer zanimiva za obisk.

Moje zasledovanje plamencev se je spremenilo v pravo borbo z naravo in kljub večurnemu brodenju po blatu je razdalja med mano in plamenci ostala nespremenjena. Ptice imajo vprogramirano svojo ubežno razdaljo in težko jih bomo prelisičili.

Moj končni rezultat sploh ni bil tako slab, če odmislim preko 50 komarjevih pikov in kar nekaj lepo zapečene kože. Zasledovanje ptic v odprti pokrajini je misija nemogoče. Sploh tam, kjer ptice prepoznajo človeka kot svojega potencialnega sovražnika.

Veliki plamenec
Phoenicopterus roseus

Če nam približevanje ptici ostane edina možnost, je včasih vseeno vredno poizkusiti. Upoštevajmo nasledje: ptice se relativno hitro navadijo na predmete v svoji bližini, če se le-ti ne premikajo. Ko dobimo občutek, da se je ptica na nas privadila, lahko začnemo s približevanjem z izredno počasnimi gibi.
Svetujem, da naredimo kak posnetek že preden se približamo ptici na željeno razdaljo, ker lahko drugače ostanemo brez posnetka. Lahko pa je ravno ta posnetek usoden in ptica odleti. Fotografiranje ptic je velikokrat igra na srečo.

Moj trud je bil poplačan.

Močvirski martinec
Tringa glareola

Fotografiranje naključno opaženih ptic nas kmalu ne bo več zadovoljevalo. Želeli bomo posneti določene vrste in to povsem od blizu. Tu pa bomo morali uporabiti drugačen pristop. Ptiče bomo morali počakati tam, kjer jih pričakujemo in to dobro zamaskirani.

Maskirni pripomočki:
- Maskirna obleka pri fotografiranju ptic ni najboljša rešitev, ker bo že najmanjši gib v neposredni bližini preplašil ptice.
- Sam uporabljam maskirno pregrinjalo (na sliki), ki ga lahko uprabljamo tudi kot nekakšno pelerino in se z njim lahko tudi premikamo. Prednost pregrinjala je, da ga lahko zložimo in pospravimo v svoj fotografski nahrbtnik ali torbo.
- Idealen je verjetno maskirni šotor, omogoča znotraj več gibanja, a je za prenašanje nekoliko večji.

Maskirno pregrinjalo enostavno poveznemo čez sebe in fotoaparat, pritrjen na stojalo. Imamo dve odprtini: za objektiv in za obraz z dodatno maskirno mrežico. Zadevo si lahko naredimo sami oz. jo kupimo. Obstaja v različnih maskirnih vzorcih. Za večje udobje ob dolgotrajnem čakanju priporočam udoben lovski/ribiški stolček.







Sama postavitev preže ni dovolj za uspešne bližnje posnetke, če ne vemo, kje se bodo ptice pojavile. Imamo več možnosti. Najpomembnejše je predhodno opazovanje okolja, kjer nameravamo ptice fotografirati. Ptice imajo navado, da posedajo na določenih mestih svojega teritorija. To so navadno razgledne točke za iskanje svojega plena ali pa postaje, s katerih samec prepeva svoje ljubezenske napeve. Sčasoma bomo ta mesta predvideli, brez da bi ptico tam prej opazili. Ptice lahko k preži privabimo tudi z nastavljanjem hrane ali pa s predvajanjem zvočnih posnetkov oz. kombinacijo obojega.

Smrdokavra Upupa epops

NASVET:
Obilo potrpežljivosti in kanček sreče bo potrebno za sleherni posnetek. Ptice vstajajo zgodaj! Bodimo na svojem mestu, preden se zbudijo. Ptice bodo našo maskirno opravo sprejele kot del njihovega okolja.

TEHNIKA:
Težko je govoriti, kakšno opremo bomo potrebovali za fotografiranje z zamaskirane preže. Odvisno je tudi od velikosti ptic, ki jih bomo fotografirali. Je pa dejstvo, da se nam bodo k preži ptice bolje približale, zato bo včasih zadostoval že 300mm objektiv. Včasih nam bodo pred objektiv prišle ptice različnih velikosti; od majhnih sinic in ostalih ptic njihove velikosti, do srednje velikih detlov. Tako bo zoom objektiv nekje med 100 in 500mm boljša izbira. Enako velja za oddaljenost preže od mesta, kjer ptice pričakujemo. Za fotografiranje majhnih ptic bomo morali prežo postaviti precej blizu, od 3 do 5m. Odvisno od ločljivosti, ki jo premore vaš aparat in posledično kakšen izrez si lahko privoščite. To pa je že tema kakšne naslednje objave.

nedelja, 17. oktober 2010

JEZERO ŽOVNEK

V teh dneh je jezero kar dobro obiskano. Poleg nepreglednega števila črnih lisk, mlakaric, veliko belih in sivih čapelj sem uspel prešteti 182 velikih kormoranov, zbranih na jezeru v jati. Ocenjujem pa, da jih je na celem jezeru krepko preko 200. Med liskami so bile pomešane še 4 sivke in 1 čopasta črnica ter precej čopastih ponirkov.




nedelja, 10. oktober 2010

OBROČKANJE PTIC NA BARJU

Za uspešno fotografiranje ptic je, kot že omenjeno, potrebno veliko znanja o pticah samih. In eden najboljših načinov za pridobivanje tega znanja je ravno druženje z ornitologi na raznih akcijak, kot je bila tale današnja naprimer. Nekaj utrinkov z obročkanja na Barju, katerega je vodil Dare Fekonja:










petek, 08. oktober 2010

SEČOVELJSKE SOLINE

Sečoveljske soline so pticam zanimive predvsem zaradi vedno manjšega števila vodnih teles v Istri in širše. In zaradi tega, ker so delno opuščene, kar se pridobivanja soli tiče. Zahvala gre seveda tudi Krajinskemu parku Sečoveljske soline (KPSS), ki opusteli del solin še vedno vzdržujen in se trudi ohranjati različna življenska okolja.

Veliko število različnih ptic v solinah pa ne pomeni, da bo fotografiranje mačji kašelj. Gibanje po solinah je omejeno na dve poti: ena po severnem delu solin - Lera, vhod na severu in ena po južnem delu - Fontanigge, vhod med mejnima prehodoma. Večina ptičjega živeža se nahaja ravno na opuščenih solinah Fontanigge, kjer pa obiskovalci nimajo dostopa. Tako je naš uspeh odvisen predvsem od sreče, katere ptice se bodo nahajale ob poti, ki si jo bomo izbrali. Sam predlagam obisk južnega dela solin Fontanigge.

Pogled na južni del solin s hrvaške strani, s poti prijateljstva in zdravja, ki poteka po nekdanji trasi železniške proge Trst - Poreč. Del solin, kjer prikazujejo starejši način pridobivanja soli.

Pogled na opuščeni del solin - Fontanigge. V marsikateri na pol porušeni stavbi so našle svoje zatočišče tudi ptice. Nivo vode se v tem delu še vedno vzdržuje, čeprav se sol več ne prideluje.

Pot po južnem delu solin je daljša in je skupaj dolga 4km. Priporočam obisk s kolesom, da nam bo ostalo več časa za opazovanje in fotografiranje.



Že na prvem obisku se mi je nasmehnila sreča. Polojniki so se prav mirno prehranjevali kljub moji prisotnosti.

Obisk solin zvečer in ponoči ni dovoljen.

Zanimivo je, koliko ptic se posamič oglaša skozi celo noč. Zvoki, ki jih spuščajo in polna luna, znajo pričarati čarobno vzdušje.

TEHNIKA
Že v Škocjanskem zatoku sem ugotovil, da je objektiv s 400mm spodnja meja za fotografiranje z opazovalnice. V Sečoveljskih solinah pa opazovalnic ni. In z razgledne ploščadi boste ptice videli le z dobrim spektivom z veliko povečavo. Zato sem si omislil razmeroma poceni dodatek telekonverter z 1,4X povečavo. Večjo povečavo (2X, 3X) odsvetujem, razen v kombinaciji z najboljšimi fiksnimi objektivi. V kombinaciji s fiksnim objektivom in obilico svetlobe so bili rezultati več kot odlični. Stojalo je kljub vsemu obvezno!

NASVET
Kljub temu da bodo možnosti za fotografiranje ptic majhne, obisk vseeno priporočam. Izberimo čas ptičjih selitev, čas, ko se na solinah ustavijo ptice, ki jih tekom leta tu ne srečamo. 

četrtek, 07. oktober 2010

LITERATURA

V Sloveniji je poznanih ali opaženih nekaj več kot 380 vrst ptic. V kolikor bomo pri opazovanju in fotografiranju ptic poskušali ptice tudi prepoznati, bomo vsekakor potrebovali kvaliteten priročnik.

Priporočil bi nekaj knjig, ki nam bodo pri našem delu koristile in jih tudi sam uporabljam:

PTIČJE ZBIRALIŠČE - KRMILNICA, Detlef Singer; je praktični žepni priročnik, za tiste, ki se boste osredotočili predvsem na ptice na svoji ptičji krmilnici in v krajini blizu naših naselij. Opisano je tudi, s katero hrano boste privabili določene vrste ptic.







ŽIVLJENJE S PTIČI, Robert Burton; je sicer knjiga pisana za angleško območje, a ni zgolj priročnik za prepoznavanje ptic, temveč popolni vodnik s praktičnimi nasveti za hranjenje ptic, opazovanje ptic, predstavlja skrivnosti ptičjega vedenja in natančno opiše najpogostejše obiskovalce naših vrtov in bližnje okolice. Knjiga je izjemno slikovita in polna kvalitetnih fotografij.

KATERI PTIČ JE TO? Volker Dierschke; je zelo pregleden priročnik za prepoznavanje evropskih ptic. Prepoznavanje ptic je organizirano po barvnem ključu. Vrste pa so predstavljene s fotografijami in risbami.







COLLINS BIRD GUIDE, Lars Svensson, Killian Mullarney, Dan Zetterstrom, Petrer J Grant; je eden najpopolnejših priročnikov za prepoznavanje ptic zahodne palearktike. Ptice so predstavljene z risbami. Knjiga ni prevedena in obstaja v angleškem in nemškem jeziku.






STO SLOVENSKIH PTIC, Iztok Škornik; je knjiga, v kateri je predstavljeno nekaj več kot 100 ptic z izjemnimi fotografijami. Knjiga je zasnovana kot fotografski album s podrobnim opisom predstavljene vrste, ki se nanaša na pojavljanje vrste pri nas. Večina fotografij je narejenih z digiskopsko tehniko.







KATERI PTIČ JE TO? Ptiči Evrope, Detlef Singer; naj vas naslov ne zavede, saj je to knjiga drugega avtorja kot knjiga z enakim naslovom zgoraj. Še en odličen vodnik, ki predstavlja ptice s fotografijami, teksti pa so dopolnjeni s podatki, ki se navezujejo na ptice, ki se pojavljajo pri nas oz. jih pri nas ne bomo našli.


Seveda si lahko pri prepoznavanju ptic pomagamo tudi s spletom, kjer bomo poleg fotografij in opisov ptic poslušali tudi njihovo oglašanje. Vendar splet ne bo nadomestil kvalitetnega priročnika!

torek, 05. oktober 2010

ŠKOCJANSKI ZATOK

Škocjanski zatok ali oaza na pragu Kopra je danes naravni rezervat sestavljen iz različnih habitatnih tipov, ki omogočajo življenje raznoliki flori in favni. Dodatne informacije in napotke za obisk lahko dobite TUKAJ, ali v brošuri "Oaza na pragu Kopra", ki jo je izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Sprehajalna pot in postavljene opazovalnice za opazovanje ptic se takoj zdijo idealne za fotografiranje ptic iz neposredne bližine. Tako jo tokrat opremljen tudi s stojalom mahnem na izlet, fotografirat tiste ptice, ki jih ne moremo pivabiti že s koščkom suhega kruha.



A ponovno sta bila mojemu objektivu dosegljiva le labod in raca - mlakarica in ne kakšna "eksotična" sorta. Vendar ko danes gledam ti dve fotografiji, se mi zdita dosti bolj naravni kot pa tiste, ko se labod zaganja za krušnimi drobtinami pred gradom na Otočcu.



Čez nekaj časa mi uspe fotografirati mojo prvo malo belo čapljo in čisto na koncu še ptico, ki je nisem videl še nikdar v življenju. Uspeh brez primere.

TEHNIKA
Moji standardni opremi (400mm) sem dodal še stojalo in % uspelih fotografij se je drastično povečal.

NASVET
Vredno se je pozanimati, v katerem letnem času je najprimerneje obiskati tak rezervat. Poskušajmo biti čimbolj zgodni, zelo tihi in zalotili bomo ptice zelo blizu opazovalnic. Čez dan se bodo umaknile daleč stran. Fotografiranje ptic je zelo podobno ribolovu: potrebujemo veliko potrpljenja in časa. Tisti, ki imate možnost večkrat na dan obiskati tak rezervat, boste kmalu ugotovili, kje in kdaj se pojavljajo določene ptice.

sobota, 02. oktober 2010

ŽIVALSKI VRT

Na začetku naj povem, da so vse ptice v mojem blogu, razen teh dveh fotografij, fotografirane v njihovem naravnem življenskem okolju.

Zgodba živalskega vrta pa je sledeča.
Ponudila se mi je priložnost za nakup novega objektiva in neučakanost me je peljala naravnost v živalski vrt. Sam sicer ne odobravam zadrževanja živali v ujetništvu. Sploh pa ne ptic v kletkah. Po drugi strani pa je živalski vrt idealna priložnost za vajo, saj lahko prav hitro ugotovimo kakšne so realne oddaljenosti do posameznih vrst živali in kakšno opremo bomo potrebovali. V živalskem vrtu pa ne bomo ugotovili ubežnih razdalj živali. Ta vaja nas čaka na terenu. Seveda pa moramo živali/ptice najprej poiskati (v nadaljevanjih).



Na srečo se je moj novi 400mm objektiv v živalskem vrtu izkazal za precej nerodnega. Bil je predolg in kljub dobri svetlobi je bilo fotografiranje z roke brez stabilizacije precej zahtevno. Tako prav kmalu ugotovimo, da za resno delo že v živalskem vrtu potrebujemo stativ, kaj šele v naravi, ko bomo dostikrat fotografirali v slabših svetlobnih pogojih.

TEHNIKA
Za fotografiranje v živalskem vrtu nam bo zadostoval že 70-200mm ali 70-300mm objektiv. S stabilizacijo še toliko bolje.

NASVET
Živali, predvsem ptice v naravi, so dosti bolj živahne, kot tiste v živalskem vrtu. Zato si omislimo raje kvalitetnejši daljši teleobjektiv z nespremenljivo goriščnico brez stabilizacije in stojalo, kot pa univerzalni zoom objektiv s stabilizacijo. Več o opremi lahko ponovno preberete tukaj.



ZAČETKI

Moji prvi fotografski koraki segajo daleč v čase analogne fotografije, a veselje, kot kaže, ne bo popustilo. Fotografiranje vse povprek se je sčasoma omejilo na tisto večje potovanje, ki se ponavadi zgodi enkrat na leto. Moje vsakdanje delo me je prikovalo za računalnik in potreboval sem novo veselje, ki bi me potegnilo v naravo.

Nekega dne, natančneje pomladi 2009, se je po vrtu pred kuhinjskim oknom sprehajal kos. Naredil sem nekaj posnetkov s svojim starim objektivom (zoom 200-400mm). Ta objektiv navadno potuje z menoj za vsak slučaj, če se slučajno kje pojavijo kake živali. Nima prav dosti dela! Glede na to, da je objektiv kar visoko na lestvici najslabših objektivov, je nastal kar soliden posnetek:


Nato sem začel jemati ta objektiv tudi s seboj v gozd. A so bili ptiči tako daleč oz. visoko v krošnjah. Zato se odločim za manj plašne race:


Kljub vsemu se mi je zazdelo, da me je zadeva potegnila. Gremo na izlet v Sečoveljske soline. Tam so ptice, veliko ptic!


Na kraju samem pa razočaranje. V moj domet sta prikorakala celo dva galeba. Zadevi bo potrebno pristopiti bolj sistematično. Zapodim se na internet in v knjižnico po knjige. Trud bo obrodil sadove (v nadaljevanju).

TEHNIKA
Priznam, tudi sam se navdušujem za fotografsko opremo ravno toliko kot za fotografijo samo. A kljub temu v tem blogu ne bom reklamiral fotografske opreme (do nadaljnjega). Več o opremi v nasvetu in v nadaljevanjih.

NASVET
Za fotografiranje ptic ne potrebujemo najdražjega 500mm ali 600mm super teleobjektiva! Razmišljajmo raje, kako se bomo z opremo, ki jo imamo, najbolje približali pticam, ne da bi jih vznemirjali seveda. Kvaliteto povprečnega teleobjektiva, z nespremenljivo ali s spremenljivo goriščno razdaljo (zoom), se da z uporabo programov za obdelavo fotografij izboljšati na zavidljiv nivo.  Če pa razmišljamo o nakupu objektiva za fotografiranje ptic, priporočam nakup objektiva z nespremenljivo goriščno razdaljo, 300mm ali še bolje 400mm in kasneje dokupimo telekonverter, če bo to potrebno. Veliko fotografij v moji galeriji je narejenih z 400mm teleobjektivom in dodanim 1.4X telekonverterjem. Ko se začnemo resno ukvarjati s fotografiranjem ptic, pri izboru opreme slej kot prej naletimo na idealno kombinacijo za ceno, ki smo jo pripravljeni plačati. Več o tem si lahko preberete v enem izmed mnogih člankov o fotografski opremi: Mike Atkinson (ideal starter kit).