S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

torek, 29. november 2011

FOTOGRAFIRANJE PTIC v "digitalni dobi"

Kot fotograf, ki se s fotografijo ukvarja že precej časa, sem kmalu po nastopu digitalne fotografije ugotovil, da je le ta precej hitro začela zasvajati ljudi, ki se s fotografijo poprej sploh niso ukvarjali in jih ni niti prav posebej zanimala. In tudi zelo veliko "navadnih" fotografov se je začelo precej več posvečati naravoslovni fotografiji, predvsem fotografiranju živali.


Moje fotografiranje ptic v tistih analognih časih je bilo omejeno na posamezne bolj "umetniške" črno bele posnetke.

Canon T90, Tamron SP 500 mm, f8.0 (zrcalni objektiv), stojalo, dia film 200 ISO

Prvič sem se s ptičjo fotografijo srečal tam nekje proti koncu analogne dobe, ko sem fotografiral jato malih belih čapelj, ki so se prehranjevale pod jezom na Otočcu. Poslikal sem dva DIA filma, kar je bilo skupaj z razvijanjem kar velik strošek.

Danes je fotografiranje ptic mnogo bolj enostavno in predvsem cenejše:
- že malo bolj zmogljivi kompaktni fotoaparati so opremljeni z dolgimi teleobjektivi,
- crop ohišja nam podaljšajo naše teleobjektive za 1.6X,
- tipala z veliko ločljivosti omogočajo večje izreze,
- barvni filmi z ISO vrednostjo nad 400 so bili včasih že prava eksotika,
- predvsem pa samo fotografiranje in pregledovanje fotografij na zaslonih, monitorjih, ... nič ne stane!


NASVET
Zato nikdar ne bodite zadovoljni že pri prvem ostrem posnetku. Posnemite večje serije in se doma odločite za zmagovalno fotografijo. Vedno imejte s seboj kakšno spominsko kartico v rezervi.


Tako sem mnogo let po mojem prvem srečanju s fotografiranjem ptic, na istem mestu fotografiral kosa. Naredil sem serijo 53 fotografij. Kosa sem fotografiral že zelo veliko krat, a mi je ta najljubša.

sobota, 19. november 2011

TELEKONVERTER Kenko 1.4X

O uporabi telekonverterja sem na splošno pisal že v objavi o dodatni opremi. Sam pred nakupom teleknverterja nisem pričakoval preveč, a se je izkazalo, da je telekonverter eden izmed cenejših, če ne že najcenejši del opreme, ki nas lahko reši v določenih situacijah. Odločil sem se za cenejšo različico, Kenko 1.4X TELEPLUS 300 DG.

Optično je Kenko 1.4X primerljiv s precej dražjim originalnim modelom. Edino kar razočara, je natančnost izdelave obeh "bajonetov". Tako stik z objektivom in ohišjem ni dovolj tesen in občutek v roki ni ravno najboljši. Kljub vsemu so lahko rezultati zelo dobri in uporabni.








Največja težava pri uporabi telekonverterja je nastavitev ostrine. Ne pozabimo, da se goriščnica poveča s faktorjem (1,4X ali celo 2X) in da je pri tem možnost, da stresemo posnetek, toliko večja. Sam priporočam ostrenje prek funkcije live view in zamik proženja vsaj 2s (ker AF ne bo deloval, ročno ostrenje prek iskala pa je sploh pri oddaljenih motivih precej nezanesljivo). Uporaba live view funkcije in zakasnitve proženja je seveda možno le, če se naš motiv ne bo prav dosti premikal.


Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/320s, ISO 400, live view, stojalo

Primer uporabe 1.4X telekonverterja (zgoraj): prvi posnetek je narejen z 50 mm objektivom na ohišju polnega formata, kar pomeni, da naj motiv ne bi bil ne oddaljen niti približan, drugi pa je narejen z istega mesta s 400 mm na crop ohišju 15MP, dodanim 1,4X telekonverterjem in nekaj izreza pri končni obdelavi. (izračun: 400 mm X 1.6 crop format X 1,4 telekonverter = cca 900 mm + izrez in lahko rečemo, da je fotografija narejena z objektivom cca 1000 mm).


Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f11.0, 1/100s, ISO 200, live view, stojalo

Tu pa je primer uporabe objektiva 400 mm brez telekonverterja (zgoraj) in z 1.4X na istem objektivu, nekaj izreza in pri lepši svetlobi (spodaj).

Nekaj primerov, kjer mi je z uporabo telekonverterja uspelo narediti kvalitetne posnetke tudi za večje povečave:

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/400s, ISO 400, ročno ostrenje, brez stojala iz avtomobila


Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/1250s, ISO 800, ročno ostrenje, stojalo
V obeh zgornjih primerih so bile fortografirane ptice na gnezdu. Uporaba telekonverterja nam omogoča, da fotografiramo iz varne razdalje in ne motimo ptic.

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, 1/800s, ISO 400, ročno ostrenje, stojalo

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f8.0, 1/1600s, ISO 400, ročno ostrenje, brez stojala

Canon 1D mark IV, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/400s, ISO 800, AF, brez stojala

Canon 50D, 70-200 mm (200 mm) + 1.4X, f6.3, 1/2500s, ISO 400, AF, brez stojala

Avtomatsko ostrenje deluje brez problema na objektivih z manjšo največjo zaslonko (vsaj 4.0) in na ohišjih serije 1. Hitrost ostrenja je za odtenek manjša. Možno je sicer prelisičiti ohišje, da poskuša avtomatsko ostriti tudi pri objektivih z zaslonko 5,6, tako da prelepimo prve tri kontakte na telekonverterju, a zadeva deluje pogojno le ob zares dobrih svetlobnih pogojih.

nedelja, 13. november 2011

MOJA PRVA KOTORNA Alectoris graeca

Se zgodi, da srečaš kakšno ptico ki jo želiš fotografirati takrat, ko nisi ravno najbolje pripravljen, niti opremljen. Kotorne je v Paklenici sicer za pričakovati. Ta nacionalni park redno obiskujem in jih do sedaj še nisem srečal.


Tokrat sem ji srečal v Velikem Rujnu, na višini 900 mnv. Bilo jih je nekje med 7 in 9 v skupini.


Veliko Rujno meji na nacionalni park Paklenica na zahodni strani. Tipično življensko okolje kotorne.


Pogled na Veliko Rujno iz Goliča v nacionalnem parku Paklenica.

TEHNIKA
V hribe navadno ne nosim svoje težke artilerije, a kot kaže ne bi bilo slabo. Namesto treh pirov, ki sem jih imel s seboj bi lahko vzel svojo 400-tko. Tako pa je slika narejena z zoom objektivom 70-200  mm na ohišju polnega formata in precej povečana.

torek, 01. november 2011

DUPLINSKA KOZARKA Todorna todorna in jezero ŽOVNEK

Akumulcijsko jezero Žovnek je zanimivo zaradi posekanih dreves na južnem bregu, katerih panji kot večnoge prikazni štrlijo iz vode. Na tem delu se navadno zadržuje veliko število čapelj, na drevesnih ostankih pa si kormorani sušijo svoje perje.



Megleno jutro in vremenska napoved ni obetala prav dobrih fotografskih razmer. A ravno ti neidealni pogoji navadno ustvarijo prav posebno atmosfero.


Kmalu po 7. uri je sonce za trenutek predrlo meglo in z difuzno svetlobo obsijalo jezero. Imel sem občutek, kot da je jezero oživelo. Silhuete na vodni gladini so začele dobivati svojo obliko.


Za fotografiranje ptic je bilo megle še vedno preveč in svetlobe premalo. A na Žovneku je v vsakih svetlobnih razmerah motivov dovolj.


V tem času se jezero že počasi prazni in fotografiranje ptic na obrežju je težavno, ker nimaš pravega zaklona in voda je daleč stran. Ko je jezero polno, lahko fotografiraš praktično iz gozda.


Ko se je megla le dvignila, se je naredil prelep jesenski dan in okolica jezera je že lepo obarvana. Vsake toliko časa je kak sprehajlec s svojim psom dvignil v zrak veliko jato kormoranov in ostalih ptic. Vsebina jezera je preveč mikavna, da se ptice ne bi vrnile nazaj na pojedino. Sploh sedaj ko je vode vedno manj.



Zanimivo je, kako si kormoran pri hitrih manevrih v zraku pomaga tudi s svojimi "plavutkami".


V prvem letu starosti imajo veliki kormorani svetel oz. bel trebuh, kasneje, v svatovskem perju, pa le belo liso nad nogo.


Nato v zraku zagledam raco, ki ni ne mlakarica ne liska in ne sivka. Priletele so tri duplinske kozarke.


Pristale so na sredino jezera, kjer se je voda že umaknila, in se začele intenzivno prehranjevati. Kako se jim približati, pa je bilo drugo vprašanje. Če bi se maskiral v drevesni panj, bi bilo verjetno enostavno?



Duplinske kozrke veliko časa brodijo po mulju, kot kakšni sesalci, in težko je narediti dobro fotografijo. In zelo redko jo kam mahnejo v pravilni formaciji.


Ker se jim nisem uspel dovolj približati, (bil sem brez kritja in lahko bi obtičal v blatu) sta zanimivo okolje in svetloba s prave strani popestrila posnetek.

Samička na levi in samček na desni.


Jezero Žovnek in ribiči, ki pridno vsako leto vanj vlagajo ribje mladice, nudijo pticam od pomladi do pozne jeseni idealno življensko okolje. Po moji oceni je bilo na jezeru okrog 200 velikih kormoranov, veliko mlakaric, čopastih ponirkov, sivk, lisk, rečnih galebov, ogromno čapelj in kanje so se neprestano prerekale s sivimi vranami.

NASVET
Pri fotografiranju na tako temni podlagi kot je mulj ne pozabimo na svetlobno korekcijo (npr. -2/3), sicer bodo fotografije preveč osvetljene.

TEHNIKA
Na začetku sem duplinske kozarke fotografural z 1.4X telekonverterjem in 400 mm objektivom na stojalu. Kasneje pa sem se uspel počasi približati in skriti za večji drevesni panj. Čez čas so se duplinske kozarke približale meni in fotografiral sem jih lahko brez konverterja.