S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 30. oktober 2021

TOGOTNIK, NASLEDNJE PRESENEČENJE

"Naš" mali bajerček je kar vabil in vabil ptice na pojedino, ki se je počasi bližala koncu. Naslednji meni ljubi obiskovalec je bil togotnik. Še eden pobrežnik, katerega velikost me je presenetila. V resnici sploh ni tako velik, kot se mi je zdelo.

Kadar opazuješ ptico v daljavi skozi daljnogled ali spektiv, zelo težko oceniš velikost ptice, razen če jo opazuješ poleg ptice, katere velikost ti je dobro znana. Ko sem opazoval togotnika poleg cararja, mi nekaj ni štimalo. Carar je bil gromozanski.

V ozadju se je sprehajal tudi zelenec, kar je sliko še dodatno spravilo iz proporcev. Tudi iz te perspektive je bilo letošnje dogajanje na bajerju izredna izkušnja. Opazovanje toliko različnih vrst ptic iz neposredne bližine je nepozabno doživetje.

Poleg tega, da si lahko ogledaš vse podrobnosti na ptici sami, je predvsem zanimivo od blizu opazovati njihova vsakdanja opravila. Teh ni prav veliko: prehranjevanje, počitek, prehranjevanje, urejanje perja, prehranjevanje in sem ter tja kakšen ravs za boljši kos blata, kjer je na razpolago več dobrot.

Togotnik se je kar hitro sprijaznil z mojo prisotnostjo. Dovolil je fotografiranje brez maskirnih pripomočkov na pičlih nekaj metrov. Tako je ostala le še ena neprijetnost - poležavanje na trebuhu.

Togotnik je veliko hrane našel tudi na povsem suhem delu bajerja.

Tudi togotnik se je na bajerju zadrževal le nekaj dni. Natočil polno in nadaljeval svoje potovanje.

sreda, 27. oktober 2021

MALO PRESENEČENJE

Med pričakovanimi obiskovalci "našega" izsušenega bajerja so se začeli pojavljati bolj zanimivi gostje. Naj prvega omenim najmanjšega med njimi - malega prodnika. Z malim prodnikom sem se v naši bližini že srečal na spomladanski selitvi pred dvema letoma v Vrbini. Takrat je bilo fotografiranje izredno enostavno.

Z leve: močvirski martinec, pikasti martinec in mali prodnik.

Tokrat temu ni bilo tako. Prodnik si je za svoje varovanje omislil ostale pobrežnike, ki so bili tu na enaki misiji - pojesti čim več, v čim krajšem času. Če je karkoli zmotilo večje kolege, da so sfrčali, jim je mali prodnik, nebodigatreba, sledil.

Ker so mi prodniki eni najljubših ptičev, sem seveda vztrajal, dokler mi ni prikorakal dobesedno pred objektiv. Mali prodnik se je ustavil le za tri dni, zato priložnosti za boljši posnetek ni bilo več.

sreda, 6. oktober 2021

MOČVIRSKI MARTINEC in mali prijatelj

Kadar se močvirski martinec pojavi v tako imenitni družbi kot so mokož, kozica, togotnik, mali prodnik in njegova kolega pikasti in zelenonogi martinec, takrat kar nekako ne pride do izraza. To je seveda moje, precej krivično mnenje. A tako pač je. Vedno bolj pritegnejo vrste, ki se v naših krajih redkeje pojavljajo, ali pa nam bolj poredko pridejo pred objektiv.

Ob tako izjemnih pogojih za fotografiranje kot jih je letos ponujal "naš" bajer, je tudi močvirski martinec prišel na vrsto. Še več. Ker je bil prisoten veš čas in je dobesedno skakal pred objektiv, se je nabralo kar nekaj posnetkov.

Na teren sem prihajal še v zavetju noči in začel fotografirati takoj, ko so svetlobne razmere to dovoljevale. Zato modrikast nadih na fotografijah.

Ko sonce vzide, se svetloba v zelo kratkem času popolnoma spremeni. Iz hladno modre v žareče oranžno. V bistvu gre za odseve obvodnega rastja, ki je obsijano s toplo jutranjo svetlobo.

Te razmere ne trajajo prav dolgo, zato se pač fotografira, kar je trenutno na razpolago.

Ko se svetloba normalizira, se je potrebno osredotočiti na kakšno zanimivo dejavnost. Na prehranjevanje recimo. Pobrežniki to počno precej intenzivno, zato nam dovolj svetlobe kar prav pride.

Pobrežnikom običajno tekne vse, kar živi v blatu. Potem ko je vode počasi začelo zmanjkovati in so bile ribice ujete v plitvinah, so postale pogosta jed na njihovem jedilniku.

Po osmi uri je sredi avgusta sonce postalo že precej močno in poležavanje pod maskirno opremo na soncu ni bilo več prijetno. Tudi ptice so zmanjšale svoje aktivnosti.

Popoldan je bila svetloba na bajerju manj primerna za fotografiranje. Obvodna vegetacija je hitro metala senco na vodno površino. In sonce se je kmalu skrilo za hrib na zahodni strani. Nekaj zanimivih možnosti je ponujalo le fotografiranje v kontra svetlobo.

Nekega lepega dne je močvirski martinec dobil zanimivega malega prijatelja. Več o tem prihodnjič.