Ko smo se nazadnje potikali po Cresu, sem obljubil, da se ob prvi priložnosti vrnem in v Beliju obiščem center za obiskovalce in okrevališče za beloglave jastrebe. Tokrat smo se iz Lošinja vračali domov in na istem ovinku na poti do vasi Beli zagledali prvega jastreba.
Tu se pogled odpre nad strmim pobočjem, ki se dviga vse od morja in očitno nudi jastrebom idealen vzgon za dvigovanje v višave. Jastrebi priletijo direktno do ceste, tako blizu, da ne veš ali bi opazoval ali fotografiral te mogočne ptice.
Ura je bila okrog pol enajste in ob tej uri je bilo poznojesensko sonce še dovolj nizko, da se je dalo v eno smer narediti kar solidne posnetke. Vseeno je bilo precej dela pri obdealavi fotografij.
Sam center za obiskovalce je kar simpatičen in lepo predstavi to veličastno ptico, njeno življensko okolje in težave, katere mora premagovati na svoji življenski poti. Ugotovimo tudi, da brez naše pomoči jastrebi ne bi preživeli, saj v naravi ne najdejo več dovolj hrane.
Same ptice si lahko potiho ogledamo v veliki voljeri, kjer v glavnem odraščajo mlade ptice, ki so bile rešene iz morja, v katerem so končale po prezgodnem ali nerodnem poletu iz gnezda. Žal se to nemalokrat zgodi tudi zaradi ljudi, bodisi turistov ali fotografov, ki se želijo gnezdu preveč približati.
Na poti nazaj smo se zopet ustavili na ovinku, a tokrat nismo imeli sreče. Vreme se je tudi že malo kisalo, jastrebi pa so jadrali visoko na nebu. Čeprav so bile krompirjeve počitnice, je očitno potrebno imeti tudi krompir : )
