ČEBELAR Merops apiaster

Čebelar je gotovo eden najbolj barvitih ptičev nasploh in je zato fotografsko izredno zanimiv. Pri nas je čebelar ogrožena vrsta, zato pri fotografiranju čim manj posegajmo v njegov življenski prostor.

V začetku maja prileti iz tropske Afrike in gnezdi v parih kolonijah v vzhodni Sloveniji. Za gnezdenje si izberejo ilovnato ali peščeno-ilovnato steno v katero izkopljejo gnezdilne rove, ki so dolgi od enega do dveh metrov.

Sam ne poznam nobene naravne stene pri nas, kjer bi gnezdili čebelarji. Zato pa dokaj uspešno izkoriščajo stene v gramoznicah in peskokopih. Kot kaže, jih tudi brnenje strojev ne moti preveč?

Ptica ni zanimiva samo zaradi svojih barv. Užitek je gledati, kako ta spreten letalec v zraku lovi večje žuželke.

Njegovo posedanje na golih vejah še najbolj spominja na jate tropskih papig. Če se uspemo neopaženi približati njihovim  postajam, ga bomo fotografirali brez težav.

Pri fotografiranju čebelarjev priporočam uporabo zoom teleobjektiva. Zakaj? Zgodilo se mi je, da sem postavil prežo in pričakoval enega čebelarja. Potem pa je priletel še drugi in tretji. Z zoom objektivom bi lažje lovil njihove vragolije, tako pa sem si moral pomagati z menjavo ohišja (crop ohišje sem zamenjal z ohišjem polnega formata in s tem izgubil nekaj mm).

Čebelar je tako zanimiva ptica, da bomo kaj kmalu zadovoljni z njenim portretom. Pa vseeno poskušajmo narediti boljši posnetek od običajnega portreta. Poskušajmo mogoče posneti zgodbo iz njihovega vsakdana in gotovo se bo med fotografijami našel boljši posnetek.

Samec ali samica (ne vem natančno) prileti na svojo vejo in čaka na svojega partnerja.

Če hočemo ujeti prihod partnerja, lahko zadevo opazujemo skozi iskalo in trepetanje z delno razprtimi repnimi peresi je zanesljiv znak, da ljubimec prihaja.

Na začetku se ne zmenita drug za drugega, dokler nekdo ne da pobude, četudi le za prepir.

Lepo bi bilo, če bi se vsi skupaj potrudili, da bi ta čudovita bitja še naprej brezskrbno jadrala po našem nebu.

NASVET:
Čebelarji kot večina ostalih ptic zelo dobro poznajo svojo okolico, zato bo naša neopaznost ključnega pomena in hkrati koristna pri nemoteni vzreji njihovih mladičev. Čebelarji niso prav posebej jutranje ptice. Aktivni postanejo, ko je sonce že visoko na nebu. Če uspete pred sončnim vzhodom postaviti svoje kritje, toliko bolje. V tem primeru raziščite teren dan prej.

TEHNIKA:
Kot sem že omenil priporočam uporabo zoom objektiva, če se jim boste dovolj približali seveda. Maskirna oprema obvezna.

BELOREPEC Haliaeetus albicilla

Ptica, katero navadno vidimo med preletom kake večje celinske vodne površine in se nam zdi, kot da bi opazovali let v počasnem posnetku. Ali pa visoko v zraku opazimo deski podobno jadralno napravo. Bližnje srečanje nas gotovo ne bo pustilo ravnodušne.

Ptica je pri nas relativno pogost zimski in preletni gost. Število gnezdečih parov pri nas pa lahko preštejemo na prste ene roke.

V kolikor boste naleteli na gnezdečega belorepca ali na mladiča v gnezdu, bo najbolje, da se mu v velikem krogu izognete oz. opazujete z velike razdalje s pomočjo spektiva. Ko boste zaslišli svarilno krakanje staršev, boste najverjetnje opaženi in se odmaknite iz njihovega območja, lokacijo gnezda pa raje obdržite zase oz. jo sporočite na Društvo za opazovanjein proučevanje ptic Slovenije. (DOPPS) 01 426 58 75, dopps@dopps.si

Moje prvo srečanje z belorepčevo družino je name naredilo prav poseben vtis. Prvič sem ptico raje opazoval z varne razdalje, kot se trudil za čim boljši posnetek.

Ko sem zagledal velikansko gnezdo, je na moje presenečenje v njem stal že skoraj odrasel "piščanec".

Umaknil sem se v zavetje in naredil dokumentarni posnetek mladiča skozi spektiv.










Pogled skozi spektiv je potrdil, da gre za mladiča. Kljun še ni bil rumen in rep še brez belih peres.

Želja po tem, da spoznam še starše, je bila velika. V zavetju noči sem se v zgodnjih jutranjih urah približal območju gnezdenja in upal, da vidim še odraslo ptico. Moja polprespana noč se je obrestovala.

Prva fotografija belorepca ob sončnem vzhodu. Ko se je sonce že dvignilo, sta se starša odpravila. Na lov, sem predvideval. Trdno prepričan sklenem, da počakam njuno vrnitev. S plenom, po možnosti. Bral sem že v knjigah, kako so fotografi po več dni ždeli in zmrzovali za svoje posnetke. Mraza sicer ni bilo, belorepca pa tudi ne od nikoder.

Nekje blizu poldneva je par sicer jadral visoko v zraku, a kaj kmalu izginil iz mojega vidnega polja. Ure so minevale, moje veke pa so se zapirale. V svojem skrivališču sem zaspal v strahu, da zamudim dogodek. Blizu šeste ure popoldan v daljavi zagledam znan obris. Belorepec s plenom, sem ugotovil že pri pogledu skozi spektiv. Bil sem toliko stran od gnezda, da o fotografiranju sploh nisem razmišljal. Kljub temu sem imel vse pripravljeno. Ko se je belorepec s plenom približal gnezdu, se je zgodil čudež. Kot bi mi hotel pokazati svoj ulov je zakrožil še malo v mojo smer in nato v gnezdo. Sprožil sem kratek "rafal" in dobil kar sem čakal debelih 12 ur.

Kljub temu da fotografije ne dosežejo kvalitete za veliko povečavo, sem z rezultatom zelo zadovoljen.

NASVET:

Ne želite si za vsako ceno belorepca za vašo naslednjo fototrofejo in bodite veseli, če vam bo to veličastno ptico uspelo opazovati v naravnem okolju.

TEHNIKA:

Vse fotografije so narejene iz maskirane preže. Fotografije gnezda s kompaktnim fotoaparatom skozi spektiv. Fotografije belorepca v letu so narejene brez stojala (iz roke) s 400mm objektivom in precej povečane.

POLOJNIK Himantopus himantopus

Zelo fotogeničen  ptič in niti ne preveč sramežljiv (beri plašen). Je tipična solinska ptica in jo tam pri nas tudi gotovo najdemo. Se pa pojavlja tudi na celinskih vodnih površinah, kjer je dovolj plitve vode, kjer brodi in išče hrano.

Pri fotografiranju ptic včasih naredimo kak posrečen posnetek določene vrste, katerega bomo težko ponovili. Vendar ne razmišljajmo, da posnetka ne moremo preseči ob naslednji priložnosti, kajti narava je vedno polna presenečenj.

Tako sem ob zadnjem obisku Sečoveljskih solin posnel paritveni obred polojnika, ki je po svoje nekaj prav posebnega.

Kaj kmalu se da ugotoviti, kateri dve ptici spadata skupaj, ker pač vsakdanje stvari počneta skupaj.

Potem pa se začne. Samica na prav specifičen način, z nekakšno stegnjeno pozo povabi samca "v posteljo". Kjub svojim nerodnim dolgim nogam zadevo opravita še kar elegantno, a vseeno parjene traja le nekaj sekund. Ko končata z orgijo, naredita nekaj zaljubljenih korakov z roko v roki. Do tu vse lepo in prav.

Potem pa gospa malo počije, se posveti urejanju perja in brezbrižno postopa okrog hiše. Medtem ko začne gospod intenzivno urejati njuno gnezdo.

Samec s prsmi utrjuje nametan material. Pri nalaganju materiala se mu kasneje pridruži tudi samica.

Polojnik pozna poleg elegantno umirjene hoje tudi nekakšno agresivno držo, katero uporablja predvsem za odganjanje vsiljivcev.

Samica ima povprečno manj črnine na glavi in zatilju.

Polojnik je po velikosti nekje vmes med malimi belimi čapljami in ostalimi večjimi pobrežniki, zato ga bomo lahko fotografirali z večje razdalje.

Fotografije so bile narejene v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku konec aprila.

NASVET:
Pri fotografiranju polojnikov v Sečoveljskih solinah ne zapuščajte poti namenjenih obiskovalcem. Slej kot prej bo kakšen prikorakal v vašo bližino.

TEHNIKA:
Večina fotografij je narejena s 400mm objektivom in 1.4X telekonverterjem in stojalom. Ker je v solinah navadno dovolj svetlobe, uporaba telekonverterja ni problematična.  Maskirna oprema ni bila vedno potrebna.

MALI DEŽEVNIK Charadrius dubius

Mali deževnik je eden manjših pobrežnikov in se mu bomo morali za dober posnetek kar precej približati. Srečamo ga v glavnem ob vodnih površinah, na prodiščih in brežinah. Lahko pa ga vidimo tudi na poljskih poteh, če je v bližini kak poplavljeni travnik. Med deževniki ga najlažje prepoznamo po rumenem kolobarju okrog oči.

Zanimivo ga je opazovati, kako pri iskanju hrane z eno nogo potresa po blatu, nato pa pobira živalice ki jih prežene na plano.

Če s svojo "jezno" držo in oglašnjem ne uspe pregnati vsiljivce v bližini gnezda, ima mali deževnik v rokavu še eno zvijačo. Naredi se poškodovanega in tako pritegne pozornost in poskuša odpeljati nevarnost proč od gnezda.

Mali deževnik v svoji "jezni" drži.