ŠKOLJČIŠČE JANEZA DRNOVŠKA - Sveta Katarina

Školjčišče se nahaja pred Ankaranom za nogometnim igriščem. Školjčišče kot naravna znamenitost naj bi bilo najbolj poznano po školjkah. Vendar so tile primerki na sliki verjetno eni lepših. A vseeno, ambient je zanimiv (če odmislimo kuliso pristanišča v ozadju) in nasip je definitivno grajen iz zdrobljenih školjk. Na tem relativno mirnem kraju so našle zatočišče tudi prenekatere ptice. Zanimivi so selitveni preletniki, kot tudi redni gostje.





V manjši laguni za nasipom sem opazil veliko mlakaric, kar nekaj martincev, z obale v laguno je preletaval togotnik, siva čaplja je oprezala za svojim plenom. Na kamnitem nasipu v morju je počival veliki škurh, za družbo je imel par čiger, ki sta lovili v bližini. Čez čas je priletel še par beločelih gosi, katerih je trenutno pri nas na obali kar nekaj.

Laguna za skoljčiščem.

Imel sem občutek, da so ptice navajene sprehajalcev na školjčišču. Tako lahko ptice opazujemo s školjčišča ne da bi jih motili.

TEHNIKA
Fotografije ptic so narejene s 400 mm objektivom na stojalu in 1.4X telekonverterjem, live view ostrenje, zamik proženja 2s, crop ohišje.

NASVET
V vetrovnem vremenu priporočam narediti resnično večje število posnetkov kot je to potrebno. Kljub solidnemu stojalu navadno veter vpliva na kvaliteto posnetka. Sunki vetra in tresljaji, ki jih povzroča, so zelo nepredvidljivi.

ZIMA, ZIMA BELA

Letošnja zima je zobe pokazala šele v začetku februarja. Reka Krka se pri Novem mestu že toliko umiri, da je dober del okljuke okrog mestnega jedra popolnoma zamrznil. Krka je bila kar precej zamrznjena tudi nizvodno. Deli, kjer se je dalo vedno opazovati vodne ptice, so popolnoma spremenili svojo podobo.

Novo mesto

Krka v vasi Otočec

Pri gradu Otočec

Vodne ptice so se pomaknile višje po reki. Tako se je dalo v Novem mestu, na nezaledenjenih delih opazovati veliko večje število mlakaric, lisk in tudi galebe, ki tu niso prav pogosti gostje.

Uboge ptice se ljudem seveda zasmilijo. Zato jim prinašajo hrano v nerazumnih količinah. Nihče ne pomisli, da se bo tega spomnil še kdo drug in obrežje je posuto s krušnimi ostanki. Ptice pa v zameno prav pridno pozirajo.

Mojo pozornost je pritegnila neboječa zelenonoga tukalica, Gallinula chloropus. Verjamem, da se bo ta ista ptica spomladi spet spretno izogibala človekovi bližini in varno poskrbela za svoje mladiče.

Redko se zgodi, da lahko v tako kratkem času narediš toliko različnih posnetkov, sicer precej plašne ptice.

Dane razmere so so postregle ptice dobesedno kot na "pladnju". Prvi sončen dan po več dnevnem sneženju postreže s svežino in zanimivo svetlobo.

Sam nisem ravno najbolj navdušen nad fotografiranjem z mostov. Pogled od zgoraj je nekakšen narobe svet; fotograf zgoraj in ptica spodaj. Slike nekako ne "štimajo". Razen če nam vse skupaj ne uspe spraviti v kakšno zanimivo kompozicijo.

Večje ptice, ki so bolj odaljene se da fotografirati tudi z mostu. Z nekaj sreče nas bodo preletele in bomo uspeli narediti posnetek še v letu.

Zanimivo je, koliko sončne svetlobe se odbija od zasnežene pokrajine in osvetljuje ptice v letu tudi od spodaj.

NASVET

Pri fotografiranju ptic v snegu ali na zaledenjenih površinah ne pozabimo na korekcijo osvetlitve tam nekje med +2/3 do nekje +1 1/2, odvisno tudi od načina merjenja svetlobe. Najbolje je večkrat pregledati posnete fotografije in tudi histogram (o tem več v eni izmed naslednjih objav).

TEHNIKA

Vse fotografije ptic sem uspel narediti z zoom objektivom 70-200 mm, f 4.0 in dodanim 1.4X telekonverterjem na crop ohišju. Zaradi dobre svetlobe in stabilizacije v objektivu stojalo ni bilo potrebno. Čaplje pa s 400 mm brez stojala.

ŠKOCJANSKI ZATOK IN BELOČELE GOSI

Močan mraz, ki traja že dlje časa, je že zamrznil vse manjše in srednje velike stoječe vodne površine. Zato je veliko ptic, vezanih na odprte vodne površine, začelo iskati nezamrznjena vodna telesa. Najverjetneje se je zaradi nastalih razmer v Škocjanskem zatoku ustavila večja jata beločelih gosi Anser albifrons. Zdelo se je, da se prizemljena flota škocjanskega zatoka zaradi burje sploh ne bo dvignila v zrak.





Po oceni naj bi v zatoku prenočilo nekje okrog 300 beločelih gosi. Dopoldan so v jatah med 50 in 150 osebkov odletavale proti zahodu. Škocjanski zatok v tem času ne ponuja dovolj hrane za tako veliko jato. Po informacijah iz zatoka so se goske vrnile. Tako je jata čez tri dni štela že okrog 400 osebkov.

Pred opazovalnico sta bila dva "bazena" kjer so se prehranjevale liske.

Sprehod po ledu in burji je od ptic zahteval kar nekaj spretnosti.

Liske se prehranjujejo tako v vodi kot na suhem.

Liskam sta se pridružili še dve sivki.

Tudi skobec se je raje zadrževal bolj pri tleh.

PTUJSKO JEZERO POZIMI

Zima je tisti del leta, ko se na Ptujskem jezeru in podobnih akumulacijah zbere veliko ptic, vse dokler le-ta v celoti ne zamrznejo. Takrat se ptice premaknejo na nezaledenele dele tekočih voda. Velika večina teh ptic so naši zimski gostje, ki pri nas prezimujejo.

Na Dravi pod starim mestnim jedrom nam bodo galebi dobesedno jedli z roke. Na obrežju pa se na soncu greje prav pisana druščina.

Liske so razporejene po vsej vodni površini, čopaste črnice se držijo bolj zase v manjših skupinah.

Mojo pozornost so pritegnile liske, ki so se potapljale v plitvini pod mostom. Priložnost da naredim posnetke z novega zornega kota. Naj serijo naslovim POŠASTI IZ GLOBIN:

Po potapljanju na dih je sledilo gretje in urejanje na soncu. Lepo je vidna prirojena potapljaška oprema.

Velik del akumulacije nad jezom je bil že vkovan v led. V še nezamrznjenih delih so se stiskale velike jate galebov, čopastih črnic, zvoncev..., katere se je dalo zaradi velike oddaljenosti opazovati le prek spektiva. Najbolj zanimiv prizor dneva je bila prisotnost belorepca na ledu, ko je poskušal galebom izmakniti vsaj košček njihovega kosila. Belorepec je kljub svoji mogočnosti deloval neverjetno boječe! Pri opazovanju je nagajalo nizko zimsko sonce.

Pri športno rekreacijskem centru se je dalo na ledu opazovati večjo skupino mlakaric, kreheljcev in galebov. Kormorani so zasedli svoje položaje na valobranu.

TEHNIKA
Na obrežju in pod mostom za pešce v starem mestnem jedru se je dalo lepo fotografirati že z 200 mm objektivom. Na akumulaciji nad jezom pa je bilo 400 mm veliko premalo.