S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

četrtek, 27. avgust 2015

KAM S FOTOGRAFIJAMI?

V fotografski in telekomunikacijski digitalni dobi je fotografski aparat praktično vedno pri roki. Posledica tega je, da se naši digitalni arhivski mediji polnijo z veliko količino fotografskega materiala, in največkrat v najboljšem primeru ugledajo luč sveta na kakšnem družabnem omrežju.


Sam spadam še v staro fotografsko šolo. Fotografija na disku, nekje v drobovju osebnega računalnika, je fotografija, ki zame ne obstaja. Najenostavnejši način, da fotografija zaživi je, da se iz osebnega računalnika preseli na kakšen server take ali drugačne spletne galerije.


Na spletu pri nas obstaja kar nekaj galerij, namenjenih naravoslovni tematiki, ki so dostopne širši javnosti, tako za pregledovanje kot tudi za objavljanje fotografij. Tu bi izpostavil galerijo Foto-narava, ki je danes že prava zakladnica fotografij naravoslovne tematike, vključno s podatki o nastanku in lokacijah  samih fotografij.


Potem so tu galerije, ki so bolj tekmovalnega značaja, če temu lahko tako rečem. Če sami ne znate oceniti kvalitete svojih fotografij in ste pripravljeni sprejeti tudi kritiko, objektivno in subjektivno, potem je pravi naslov galerija portala slo-foto.net. Objavljanje v teh galerijah s časom pripelje tudi do novih poznanstev in povezovanje sorodnih duš med seboj.


Določene galerije pa so posebej specializirane za res vrhunsko fotografijo, in objavo v teh galerijah si lahko štejemo v veliko čast. Galerija 1X je galerija, kjer mora fotografija najprej navdušiti strogo komisijo, preden dobi mesto na njihovi strani.


Zame pa je tista prava fotografija le fotografija natisnjena na papir. Bodisi fotografski bodisi objavljena v kakšni publikaciji, reviji ali knjigi. Zato si tiste fotografije ki so mi posebej pri srcu, vedno "razvijem" v foto laboratoriju, kjer naše fotografije za relativno malo denarja zasijejo v polnem sijaju. V kolikor imamo doma dovolj kvaliteten foto tiskalnik, si lahko manjšo količino fotografij tudi natisnemo. Tu pa moramo biti pozorni, da uporabljamo res kvaliteten foto papir in kartuše z obstojnimi barvami.


S tem, ko se bomo izpostavili na spletu, bomo imeli večjo možnost, da bodo naše fotografije pritegnile pozornost tudi drugih in objave v različnih publikacijah so lepa nagrada za naše delo in vložen trud.


Posebej uspešne oz. zanimive fotografije lahko najdejo mesto v različnih objavah in aplikacijah.


Določeni foto natečaji na koncu pripravijo projekcije in izdajo katalog izbranih in nagrajenih del. Tu bi pohvalil Fotografsko društvo Grča iz Kočevja, ki je specializirano za naravoslovno fotografijo.


Izidi knjig z naravoslovno tematiko, še posebej s ptičjo, pri nas niso prav pogoste. Zato je fotograf objave v taki knjigi lahko še posebej vesel.


In nazadnje so tu še naslovnice. Vsaka revija in vsaka knjiga potrebuje tudi naslovnico. Pogosto so za naslovnico izbrane res najboljše, fotografsko dovršene fotografije. Uredniki, ki se ukvarjajo z izborom naslovnic, pa imajo v digitalni dobi veliko težavo. Fotografi smo navajeni pregledovanja fotografij na monitorjih in televizorjih. Tu pa najbolj do izraza pridejo ležeče fotografije, ki čim bolj napolnijo format nekje med 3 : 2 in 16 : 9. Za naslovnico pa v večini prav pridejo pokončno orientirane fotografije.


Na srečo je revija Svet ptic, ki jo izdaja DOPPS, oblikovana tako, da se fotografija na naslovnici pojavlja v formatu cca 1 : 1, in z izborom nekoliko omilimo omenjeno težavo. Se pa zgodi, da res odlične fotografije žal zaradi ležeče postavitve ne moremo objaviti na naslovnici. Zato nasvet fotografom: Ko ste pred res odličnim motivom, za vsak slučaj naredite še nekaj pokončnih fotografij!