TOGOTNIK Philomachus pugnax

Ptič "nesrečnega" imena je pri nas preletni gost. V Škocjanskem zatoku sem jih opazoval v začetku marca. Ptič je zanimiv po tem, da so samci v svatovskem perju zelo različno obarvani.

Togotniki letijo levo in spodaj v družbi prib.

Raznolika obarvanost v tem času še ni tako izrazita.

Plašica Remiz pendulinus.

PTICE V PARKU TIVOLI

Vsako prvo nedeljo v mesecu (razen poleti) DOPPS organizira ornitološki sprehod po parku Tivoli. Izlet vodi Dare Fekonja in je primeren za ljubitelje ptic in narave vseh starosti. Primeren je tako za začetnike kot tudi za tiste, ki o pticah že kaj veste.

Dare je v nedeljo, 4. marca, vodil skupino najmlajših. Na svojevrsten in zanimiv način pritegne pozornost in slikovito razlaga o življenju ptic v parku. Začetek pomladi je obdobje, ko večina ptic prične z gradnjo oz. urejanjem gnezd. Nabirajo gradbeni material, pripravljajo dupla, samci pa že veselo prepevajo in se postavljajo pred samicami.

Živali v parku so navajene ljudi in z nekaj potrpežljivosti nam bodo ptice in tudi veverice, ki jih ni malo, jedle z roke.

Na sprehodu smo zabeležili 20 različnih ptičjih vrst: kos, ščinkavec, siva vrana, lišček, domači golob, velika sinica, plavček, brglez, mali detel, veliki detel, taščica, dlesk, šoja, kraljiček, mlakarica, kanja, zelenec, domači vrabec, dolgorepka in močvirska sinica. Nekatere ptice smo lahko opazovali prav od blizu, druge v krošnjah, kanja pa je letala visoko v zraku.

Fotografiranje v parkih je relativno enostavno, predvsem zato, ker so ptice dosti manj plašne. Če nam uspe fotografirati ptice v čimbolj naravnem okolju, bomo tudi v parku posneli odlične fotografije.

kos

ščinkavec

siva vrana

velika sinica

plavček

brglez

veliki detel

taščica

kanja

domači vrabec

dolgorepka

NASVET

V Tivoliju ljudje ptice pozimi tudi obilno hranijo. Tako je del parka, kjer se pozimi ptice hrani, poimenovan kot tičistan. Takrat jih bomo tudi najlažje fotografirali. Zadostoval nam bo že recimo 70-300 mm zoom objektiv.

MANDARINKO FUŽINSKI

Ljubljanica pri Fužinah nad zajezitvijo teče v rahlih plitkih brzicah, idealnih za prehranjevanje nekaterih vodnih ptic. Več let zapored ta kraj obiskuje samec mandarinke Aix galericulata. Po pričanju gospe, ki tu redno skrbi za "lačne" ptice, naj bi bile celo štiri, a podatek ni zanesljiv.







Mandarinko se druži z mlakaricami, včasih pa do njih ni prav nič prijazen. Prav bojevito si zna priskrbeti svoje priljubljeno mesto za ličenje.

Njegove barve v neverjetnih kombinacijah žarijo tako v senci kot na soncu.

Sicer pa lahko na tem delu Ljubljanice pozimi srečamo tudi veliko žagarico, v plitvinah bodo lovile različne čaplje, mlakarice gotovo gnezijo v bližini ..., kot povsod pa je tudi tu veliko sivih vran.

TEHNIKA

Mandarinka je navajena ljudi in jo bomo z lahkoto fotografirali tudi z 200 mm objektivom, ko priplava v bližino mostu. Vendar pri fotografiranju z mostu fotografije niso najboljše, kar sem opisoval že v prejšnjih objavah. Si pa lahko privoščimo, da z močnejšim teleobjektivom (400 mm in več) naredimo tudi kakšen detajlni posnetek.

USTJE REKE MIRNE - Istra

Ustje reke Mirne se nahaja dva kilometra vzhodno od mesta Novigrad v Istri. Natančneje v nepopsredni bližini Antenala. Zadnji del precej nenaravno urejenega toka Mirne povsem pri ustju objemata dve večji laguni, raj za ptičji svet.







Že sama vožnja po nasipu spominja na prizor, ki bi ga z lahkoto postavili nekam na Nizozemsko. Postanek pri samem ustju pa razkrije izjemno pestrost ptičjih vrst. Žal je laguna precej velika in se ptice zadržujejo bolj v srednjem delu, daleč od dosega naših objektivov.

Na mestu bi bila uganka: koliko ptičjih vrst je na sliki? Kraja nisem obiskal namenoma, ampak sem nanj naletel med vožnjo proti domu. Zato sem ptice pregledal bolj površno in naredil dva dokumentarna posnetka. Na hitro sem se lotil štetja velikih škurhov, a sem odnehal pri številki 32. V samem ustju je bilo do sedaj zabeleženih okrog 200 različnih vrst in številka še ni končna. Območje skupaj s celotnim tokom reke Mirne spada v Nacionalno ekološko mrežo, kot pomembno področje prosto živečih vrst in habitatov.

Gotovo kraj, ki ponuja izredne fotografske možnosti. Sploh pa v tistih delih leta, ko ga obiščejo tiste "manj boječe" vrste s severa.