TATARSKA ŽVIŽGAVKA Netta rufina

Zboljsko jezero je pozimi pravi kraj za opazovanje ptic. Še posebej, kadar ga poleg običajnih vrst kot so labodi, mlakarice, liske, čopaste črnice, sivke ... obiščejo še kakšni posebni zimski gostje. Letos je jezero obiskala tatarska žvižgavka, ki je kljub velikemu številu ptic niti ni tako težko najti, saj njena goreče oranžna "čelada" lepo izstopa med pretežno temnimi glavami.

Prepričan sem bil, da jo bom našel v množiči ptic pri gostišču, a je tam ni bilo. Odločil sem se, da jo mahnem še malo nizvodno, kjer sem v daljavi še videl posamezne skupine mlakaric in čopastih črnic.

Že ob prvem pogledu skozi spektiv sem ugotovil, da se v manjši skupini mlakaric skriva samec tatarske žvižgavke. Plavale so nekje na sredini jezera, daleč predaleč za fotografiranje.

Mlakarice sem poskusil privabiti s koščki suhega kruha in upal, da jim bo moj maneken lepo sledil. Točno to se je tudi zgodilo.

Seveda so priplavali tudi labodi. Fortografiranje je postalo relativno enostavno.

Edini problem je bil ta, da je sonce vzhajalo nad nasprotnim bregom poraslim z drevesi, nad gladino pa so se še podile jutranje meglice. Samo stojišče na mojem bregu je bilo precej visoko in neprijeten odsev neba v vodi je bil na začetku precej moteč. Splačalo se je počakati, da se je nebo vsaj malo obarvalo v modre in oranžne odtenke.

Kasneje sem uporabil še eno izmed pravil pri slikanju ptic na vodni gladini: Spustiti se čim nižje!

Medtem ko je raca plavala okrog mene, so se odsevi na vodni gladini menjavali kot kulisa v studiu. Čeprav sonce še ni pogledalo izza dreves in je bila cela scena v senci, je barvita ptica lepo izstopala iz mrtvega ozadja.

NASVET
Kot sem že omenil, je vredno tvegati kak zdrs v vodo, da se približamo gladini in naredimo zanimivejši posnetek. Košček suhega kruha lahko v podobni situaciji reši našo foto seanso.

TEHNIKA
Crop ohišje na stojalu (v vodi, ker je bil breg precej strm) in 400 mm objektiv. Na začetku, ko je kazalo da s svetlobo ne bo nič, sem razliko med odsevom na gladini in temno silhueto ptice poskušal ublažiti z uporabo bliskavice (spodaj).

SREČNO 2012

ZIMSKO BRANJE

V dolgih zimskih večerih se navadno najde nekaj več časa za brskanje po taki in drugačni literaturi. Priporočil bi tri knjige:

CREATIVE BIRD PHOTOGRAPHY, Bill Coster.  Knjiga je primerna tako za začetnika, kot tudi za že izkušenega fotografa. Knjiga je razdeljena na posamezna poglavja vse od osnov fotografije, fotografske opreme do nasvetov pri fotografiranju ptic in njihovega vedenja v naravnem okolju. Ob odličnih fotografijah se nahajajo poleg tehničnih podatkov in opreme, ki je bila uporabljena, tudi opisi, kako in v kakšnem okolju je fotografija nastala. Knjiga je še relativno nova (2009), tako da v njej opisana tehnika še ni zastarela.






BIRDS   MAGIC MOMENTS, Markus Varesvuo.   Letos izdana knjiga priznanega profesionalnega naravoslovnega fotografa, ki velik del svojega dela posveča fotografiranju ptic. Knjiga je zasnovana bolj kot foto album s kratkimi opisi ob vsaki fotografiji, ki v glavnem opisujejo, kako in v kakšnem okolju je fotografija nastala. Fotografska oprema je za vsako fotografijo posebej navedena na koncu knjige.









Nekaj fotografij iz knjige:

Ko prebiramo takšne knjige, pač pogledamo, s kakšno opremo so bile fotografije narejene, in kaj kmalu ugotovimo, da si take opreme seveda ne moremo privoščiti. Ko zadevo pogledamo malo bolj podrobno pa ugotovimo, da bi z opremo, ki jo imamo doma, z lahkoto naredili zelo podobne, če ne že enake posnetke. Poglejmo spodnjo analizo.

Večina posnetkov je narejena s profesionalnimi ohišji s senzorjem velikosti APS-H, kar pomeni, da so goriščne razdalje objektivov pomnožene s faktorjem 1.3X (1.3X 500 = 650 mm). Potem ugotovimo, da je največ posnetkov narejenih s 500 mm objektivom. Uporabljeni 500 mm objektiv ima sicer največjo zaslonko f 4.0, vendar je večina fotografij v knjigi narejena pri bolj zaprtih zaslonkah tja do f 11.0. In večina posnetkov je narejenih z občutljivostjo 400-1600 ISO. Sedaj pa poglejmo svojo opremo. Moj 400 mm objektiv z zaslonko f 5.6 na ohišju APS-C (1.6X) = 640 mm! In ISO 1600 se še da nekako urediti v kasnejši obdelavi. To je pač matematika in 500ka je še vedno moja skrita želja : )

Sam sem se večkrat vprašal, kako lahko ti "profesionalni" fotografi zaslužijo s fotografiranjem ptic. Koliko potem stane objava enega posnetka, za katerega je fotograf tri tedne zmrzoval v kakšni zasneženi preži nekje na daljnem severu. Zadeva je preprosta. Ti fotografi so v večini bili svoj čas uspešni poslovneži, se ukvarjali s stvarmi, ki so prinašale dovolj denarja, da sedaj lahko uživajo v svojem "hobiju". Sem ter tja objavijo kakšno fotografijo in izdajo kakšno knjigo, da jo mi lahko prebiramo ob dolgih zimskih večerih.

Če vam bo slučajno zmanjkalo idej za potovanja, kjer bi želeli opazovati tudi ptice, si lahko pogledate tudi tole knjigo:

TOP BIRDING SITES of Europe, Dominic Couzens.   Knjiga s 30 izbranimi destinacijami in priloženim CD-jem s 60 posnetki ptičjega oglašanja. Knjiga je seveda opremljena z odličnimi fotografijami.

NASVET

Če knjig slučajno ne boste našli na policah naših knjigarn ali knjižnic, vam priporočam nakup prek angleške spletne trgovine bookdepository, kjer so cene res ugodne, pošiljanje pa je brezplačno.