PTIČJI RAJ IN PTIČJI PEKEL

Ptice nas obkrožajo praktično povsod. Zdi se, da jih je več tam, kjer jih lažje vidimo. In najlažje jih vidimo, če so po vrhu vsega še velike. Eno izmed takih mest so poleti  plitvine in tolmuni pri vasi Otočec, kjer se med drugimi prehranjuje veliko število čapelj vseh vrst.

Pravi ptičji raj! Prednost fotografije je v tem, da lahko z njo pokažemo stvari na svoj način. Tako kot Soča velja za smaragdno, naj bi Krka veljala za zeleno. In taka nam na zgornjih fotografijah tudi deluje. Zelena, obdana z zelenjem, polna življenja. Z istega mesta, kjer so posnete zgornje fotografije, lahko v trenutku prikažemo še drugo podobo.

Ptičji pekel! Kljub temu da dobesedno lezemo in se zlivamo v naravo, se ta uspešno brani in se nam prilagaja. Kraj se mi že od nekdaj zdi zanimiv in ga redno obiskujem. Letos sem nestrpno opazoval, kaj bo naredil par kvakačev in zgodilo se je tisto najlepše. Speljani so najmanj trije mladiči (moja domneva - glej še komentarje).

Zgoraj letošnji mladič, spodaj ponosni ata : )

Enodnevni izlet - III. del, MEDVEDCE

Zadrževalnik Medvedce je za fotografiranje ptic nekoliko zahtevnejša lokacija, ker se bomo pticam težko dovolj približali. Po drugi strani pa bomo lahko opazovali veliko število ptic.

Zanimiva je že sama pot do zadrževalnika. Na poljih in travnikih lovijo različne ujede. Poleg navadne postovke in kanje (zgoraj) je pogost tudi kateri izmed lunjev, z nekaj sreče, bomo v mraku lahko opazovali tudi močvirsko uharico.

Nekatere ptice bomo lahko fotografirali tudi blizu obale, medtem ko se jih večina nahaja na sredini vodne površine, za fotografiranje predaleč od nasipa, ki obkroža zadrževalnik.

Dogajanje na zadrževalniku traja vse do mraka. Ptice prihajajo na prenočišče, tudi ko se sonce že skrije za obzorjem. Takrat nam ostane še nekaj časa, ko lahko fotografiramo v posebnih svetlobnih pogojih.

Barvna temperatura svetlobe se spreminja iz minute v minuto. Lahko se poigramo tudi z daljšimi časi ekspozicije. Premikajoči se ptice bodo zabrisane, voda se gladko razmaže ostali statični predmeti in ptice pa ostanejo ostri.

Ko je svetlobe že res malo, je fotografiranje ptic v letu prava igra na srečo. Če se slučajno poklopi relativno miren let ptice z našim sledenjem, nam posnetek lahko celo uspe. Neostrina kril pa v bistvu samo še doda nekaj k dinamičnosti posnetka.

Enodnevni izlet - II. del, RAČKI RIBNIKI

Naslednja lokacija mojega enodnevnega izleta so bili Rački ribniki v bližini Rač. Sonce je bilo že zelo visoko in tudi ptice so že opravile večje jutranje aktivnosti. Čaplje so posedale na svojih priljubljenih mestih, si urejale perje in poskušale ujeti še kakšno žabo ali ribo za malico.

Tudi ponirek in labod sta poskrbela za svoje perje.

 

Med obhodom okrog Velikega ribnika sem opazil sivo čapljo, ki je stala na osamljenem kolu in oprezala za plenom. Izkazalo se je, da je preža zelo priljubljena in nastalo je kar nekaj zanimivih posnetkov.

 

 

Sicer nehvaležno opoldansko sonce je na zadnjem posnetku naredilo zanimive sence na krilih.

 

 

Kasneje so nad jezerom začeli krožiti trije ribji orli. Kot organizirana akrobatska skupina so se spustili na gladino in skoraj sinhrono poskušali ujeti svoj plen. V prvem poskusu sta bila uspešna dva, tretji (na sliki), pa se je moral dvigniti in narediti nov krog.

 

 

V drugem poskusu je bil uspešen tudi tretji orel.

 

TEHNIKA

Posnetek ribjega orla v akciji je sestavljen v kasnejši obdelavi iz petih zaporednih fotografij. Vsi posnetki 400 mm na crop ohišju, razen tretji posnetek sive čaplje, kjer je dodan 1.4X telekonverter.



Enodnevni izlet - I. del, ŽOVNEK

Sem ter tja si lahko privoščim, da svojemu veselju posvetim cel dan. Tokrat sem obiskal tri lokacije, na katerih se v vsakem letnem času najde ptičji živelj. Sončni vzhod najraje pričakam na zadrževalniku Žovnek. Še bolje bi bilo ob samem jezeru prespati in se zbuditi skupaj z njegovimi prebivalci.

Na drevesnih panjih so posedali še mokri kormorani in se pripravljali na nov delovni dan. Skrivnostna črna štorklja je že iskala svoj zajtrk.

Ko so se razkadile jutranje meglice, je na vrhu smreke sedelo prvo presenečenje, gospod ribji orel. Na Žovneku je sicer redni gost, a sem ga sam tu opazil prvič. Glede na to, da se je šele dobro zdanilo, sem bil odločen videti ribiča na lovu.

Zlil sem se z rastjem ob zadrževalniku in čakanje se je začelo. Na srečo se na plitvini na začetku zadrževalnika vedno kaj dogaja, tako mi ni bilo dolgčas.

Plitvina se nahaja na zahodnem delu zadrževalnika, za njim pa je ribogojnica.

Pastirice so iskale še mrzle žuželke tik pred mojim nosom.

Čaplje so imele čisto svojo predstavo. Vnel se je tudi kakšen prepir, ki pa se, kot sem opazil, ni vedno končal brez posledic. Tako sem predvideval sam. Vzok za poškodbe pa je drugačen. Komentar obiskovalca mojega bloga: "Sicer pa čaplje niso poškodovane zaradi medsebojnih pretepov, ampak glavni razlog je v ribogojcih, ki na njih streljajo, pa tudi zanke nastavljajo..."

Siva čaplja je poskušala zaman poleteti za svojimi vrstnicami. Imela je zlomljeno levo krilo.

Prepiri so se čez čas umirili in složno so lovile druga ob drugi.

Točno ena ura je minila, ko je moj orel začel s prvim preletom nad zadrževalnikom. Naredil je tri kroge po celi dolžini, a se niti enkrat ni spustil na gladino, medtem ko so čaplje pridno polnile svoje trebuhe.

Po koncu tretjega obhoda je obupal, se obrnil za 180 stopinj in odletel nad ribogojnico. Ko je priletel nad prvi bazen je zložil krila in dobesedno padel med ribe. Že prvi poskus je bil seveda uspešen.



Z "nasmehom na obrazu" je s plenom odletel na zajtrk.

V dobri uri mi je iz enega samega mesta uspela kar zanimiva serija. Z mislijo, da se mi ne more zgoditi nič bolj zanimivega kot ribji orel s plenom, sem se odpravi na svojo naslednjo destinacijo, Račke ribnike.

TEHNIKA
Vsi posnetki narejeni s 400 mm objektivom na crop ohišju in stojalu.

REPALJŠČICA Saxicola rubetra

Repaljščica je ptica odprte krajine in je tako ni težko najti, saj poseda na izpostavljenih razglediščih in opreza za hrano ali pa prepeva. Kjer teh razgledišč ni, tudi repaljščice verjetno ne bomo našli.

Ta razgledišča so navadno raztresena po večjih travnikih ali pašnikih, včasih pa tudi na obdelanih površinah, kjer je pridelek že požet. V tem primeru zelo težko postavimo svojo prežo dovolj blizu.

Skoraj sem že obupal, dokler nisem našel malo večjega grma, ki je bil nekakšno izhodišče za polete na travnike in polja. Po lovu so se repaljščice na ta grm tudi vračale na krajše postanke.

 

 

Sicer malo nenavaden ambient in ozadje za to ptico, a verjetno taki grmi na robu odprtih pokrajin služijo tudi kot prenočišča in zavetja ob slabem vremenu.

Je pa res, da tako kot vsako drugo selivko, tudi repaljščico v času selitve srečujemo v različnih, tudi netipičnih okoljih.

Za konec še klasičen portret.