S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

ponedeljek, 27. oktober 2014

PROSNIK IN LUNJ

Tokrat sem prosnike poskušal ujeti  na Ljubljanskem barju. In tudi tokrat mi je na preži pred objektiv prišla dosti večja ptica - pepelasti lunj.


Pepelasti lunj je najbolj "robusten" med svetlimi lunji, med njegove najbolj opazne znake pa sodi pet prstov na krilih. Na daleč pa ga od rjavega hitro ločimo tudi po beli trtici in je edini svetli lunj, ki se pojavlja pri nas pozimi.


Potepal sem se po zahodnem delu Ljubljanskega barja, severo-vzhodno od vasi Bistra proti Ljubljanici. Na območju se nahajajo pretežno pašniki z zelo redkimi steblikami višjimi od 30 cm. Na začetku je s prosniki slabo kazalo, nato sem na robu pašnikov našel manjši vrtiček, ki je imel v ikebano zložene fižolovke, in na njih je posedal prosnik.


Postavil sem svojo prežo in čakal, tako kot to običajno počnem.


A prosniku je bila kar naenkrat bolj zanimiva povsem druga fižolovka, ki je bila seveda predaleč.


Prosnik je kmalu ugotovil, da je nevarnost "izginila" in se vrnil na svoje priljubljeno lovišče. Želel sem si fotografijo prosnika na kakšni bilki, a sem se moral zadovoljiti s poziranjem na fižolovki.

OKTOBER MESEC TRSTNIH STRNADOV

Trstni strnad je ptica meseca oktobra na letošnjem DOPPS-ovem koledarju.


Odpravim se na teren, da preverim zakaj. Nedelja naj bi bila lepa, a je bilo jutro še oblačno in megleno, za fotografiranje nič kaj prijazno.


Trstni strnad bi se lahko zaradi mene imenoval tudi koruzni. Velika jata se jih je spreletavala med koruznimi polji in posedala po koruzi.


Našel sem koruzno polje, ki je imelo na sredini nekakšno luknjo, kjer koruza ni zrasla oz. je bila zelo nizka. Postavil sem prežo in čakal na strnade.


Obisk ni bil tak, kot sem ga pričakoval in vedno je bilo nekaj na poti, kar je preprečilo boljši posnetek. Tudi jutranje svetlobe še ni bilo od nikoder.


Ker se modro nebo ni hotelo pokazati in tudi ni kazalo, da se bo to kaj kmalu zgodilo, sem se obrnil za 180 stopinj. Tako sem namesto neba imel za ozadje oddaljeni hrib in končni efekt je bil zelo podoben. Megla in zelenje v daljavi se je spremenilo v skoraj nebeško modrino.

ENOOKI KUPČAR

V tem jesenskem času se vedno splača pogledati po sveže zoranih njivah. Odgrnjena zemlja se ponuja pticam kot polno obložena miza.


Navidez prazna pokrajina je navadno polna ptičjega življa. Vrane in ostale večje ptice navadno vidimo že od daleč. Če pa zadevo pogledamo pobližje, navadno odkrijemo še mnoge druge vrste.


Najprej sem opazil veliko jato belih pastiric, ki je štela cca 15 ptic. Med njimi je bila pomešana tudi vriskarica.


Na bližnjih balah so posedale šmarnice in se spreletavale na njivo in nazaj.


Ustavil pa sem se zato, da bi mogoče našel kakšnega kupčarja. Zaradi nižje jutranje temperature kepica ni bila prav nič podobna pokončnemu kupčarju. Sam s kupčarji nimam dovolj izkušenj in sem najprej pomislil, da gre celo za sredozemskega.


Peter Grošel mi je razložil, da gre za prvoletno samičko navadnega kupčarja, ki pa žal najverjetneje ne bo preživela, saj je imela poškodovano eno oko.


četrtek, 23. oktober 2014

PUŠČAVEC

Za letošnji poletni dopust sem si zadal le eno, a očitno pretežko nalogo. Moj namen je bil kje v bližini naše nastanitve poiskati puščavca in ga fotografirati. Večkrat sem poslušal štorije o tem, da na koncu najdeš puščavca tam, kjer ga sploh ne iščeš.


Ravno to se mi je tudi zgodilo. Med fotografiranjem sicer čudovite panorame me je zmotilo gradbišče pod menoj. Ko sem že poskušal najti boljšo lokacijo, ga zagledam. Ne enega, temveč tri puščavce, ki so se lovili okrog mize.


Seveda s seboj nisem imel primerne opreme, saj smo bili na družinskem raziskovanju otoka. Vse do konca dopusta sem se ubadal z vprašanjem ali obisk ponoviti ali ne? Lokacija je bila predaleč in sam ambient ni bil ravno takšen, kot sem si ga predstavljal pred dopustom.


S fotografiranjem ptic so bile na letošnjem dopustu v glavnem križi in težave. Tako sem vse prestavil na letošnjo jesen, ki  pa se tudi že počasi izteka. Mogoče bo več časa in sreče  pozimi?


torek, 21. oktober 2014

PTIČARIJADA 2014

Kaj Ptičarijada pravzaprav je? Gre za družaben dogodek, kjer se ekipno poskuša opaziti, slišati ali fotografirati čim več ptic na določen dan, v določenem časovnem obdobju na omejenem področju. Letošnja Ptičarijada, 6. po vrsti, je potekala na Dolenjskem. Dogodek je v okolici Šentjerneja vzbudil kar nekaj zanimanja med domačini in popestril sobotno dogajanje. Območje tekmovanja je bilo omejeno na dolino Radulje, Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in na del Gorjancev do Hrvaške meje.


Tekmovalni del je trajal od 4. ure zjutraj pa do 14. popoldan, nato pa je sledilo družabno srečanje. V skupini morajo biti vsaj 3 člani. Skupine številčno navzgor niso omejene, le člani skupine se ne smejo prevažati z več kot enim avtomobilom. Na terenu se mora skupina gibati enotno, tako da so člani med seboj na pogovorni razdalji (brez uporabe telefona ali drugih komunikacijskih naprav).

Tekmovalnega dela Ptičarijade se je v lepem, sončnem in toplem vremenu udeležilo 44 ljubiteljev ptic, razdeljenih v 9 ekip. Naša ekipa, I. Dolenjska, kot smo se poimenovali, se je po spletu okoliščin dneva pred tekmo taktično združila z ekipo Plavih vran. Kljub temu, da smo potovali skupaj, smo športno priznali premoč ekipe Plavih vran.


Zakaj se Ptičarijada začne on štirih zjutraj, ko ptice še spijo? Ne vse! Zato smo se že nekaj pred četrto zapodili na Gorjance, poslušat sove. Namesto sov smo tam srečali konkurenco. Ekipa Slokarjev in Ptičkarji so se že vračali v dolino. O sovah pa ne duha ne sluha. Odločili smo se, da nekaj časa še vztrajamo. 


Prvo gasilsko smo naredili v mesečini.

foto: Barbara Vidmar

Spremenili smo lokacijo in jo mahnili nekoliko nižje proti Miklavžu. Poteza se je pokazala za odlično. Še preden se je popolnoma zdanilo, se je takoj za taščicami oglasil koconogi čuk.

foto: Gregor Domanjko

Nato pa se je začelo. Kmalu je bilo na seznamu 17 vrst, predvsem gozdnih. Ko se je popolnoma zdanilo, smo se tudi mi odpravili v dolino. Na vznožju Gorjancev nam je uspelo najti tudi povodnega kosa.


Veselje je bilo tudi tokrat nepopisno.


Naslednja postaja je bilo Šentjernejsko polje.


Po Šentjernejskem polju so se podile različne vrste ščinkavcev in ostale stalne in seleče se vrste. Kmalu smo našli tudi velikega srakoperja in nad polji je zajadral rjavi lunj. In nato naslednje presenečenje - rjavi škarnik.


Po napornem štartu smo si v Zakrakovcu privoščili jutranjo kavo.


Nato smo odšli v Krakovski gozd poiskat manjkajoče žolne in detle. Pivko in zeleno žolno smo opazili že iz avta, ostale pa kasneje v gozdu.

foto: Gregor Domanjko

V pragozdu je bilo že precej tiho in mirno. Kljub temu smo na seznam dodali še dolgoprstega plezalčka. Presegli smo številko 50, naprej pa je šlo bolj počasi. Poznavanje domačega terena nam je olajšalo delo pri določenih vrstah. Tako smo mimogrede popisali kavke v Škocjanu.

foto: Gregor Domanjko

Naš zadnji adut so bili Zdravci. "Polovili" smo še nekaj vrst, ki bi morale že biti na seznamu; cikovt, črnoglavka,... in našli tudi nekaj tistih, po katere smo prišli - kozica in bičja trstnica.

Gregor Bernard. Željko Šalamun, Barbara Vidmar, Jani Vidmar, Dragana Stanojević, Mateja Jamnik, Gregor Domanjko, Mojca Podletnik
foto: Mojca Podletnik

Z izkupičkom smo bili kar zadovoljni, a na zmago nismo računali. Počasi smo zaključevali, saj se je čas za tekmo iztekal. Odločimo se za zadnjo terensko gasilsko. Nato pa smo 10 minut pred drugo opazili še jato hribskih škrjancev in na polju med pastiricami tudi kupčarja. In ravno ti dve ptici sta Plavim vranam prinesli drugo mesto s 67 vrstami, I. Dolenjska pa si je z 66 vrstami s Ptičkarji razdelila tretje mesto.


Skupno smo prevozili 92 km in jih kar nekaj tudi prehodili. Po tekmovalnem delu je sledilo druženje v gostilni Pri Pavletu v Zburah.

Povodni kos, rjavi lunj, rjavi škarnik, kozica, kupčar, hribski škrjanec.

I. Dolenjska je s 43 fotografiranimi pticami osvojila tretje mesto v fotografski disciplini. Pri fotografiranju seveda ne gre za posebne dosežke naravoslovne fotografije temveč za razpoznavno dokumentacijo vrste.


Zmago v obeh kategorijah si je zasluženo priborila Štajerska ekipa Štajerski woodcock-si (Dejan Bordjan, Alen Ploj, Jure Novak in Matej Gamser) s 77 zabeleženimi in 57 fotografiranimi vrstami. Skupno je bila zabeležena 101 vrsta, med katerimi nam jih je 73 uspelo tudi fotografirati.


Na koncu je Dare Fekonja poskrbel, da smo si od bliže ogledali velikega srakoperja, ki je v zahvalo za poziranje dobil barvne obročke.

Gostitelji smo z dogodkom zelo zadovoljni. Vreme nam je služilo, ptice so sodelovale, med ekipami pa je vel ravno pravšnji tekmovalni duh.

petek, 10. oktober 2014

EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC 2014

Evropski dan opazovanja ptic pod okriljem BirdLife International poteka letos že 21. zapored. Obljubo od lani smo držali in dogodek ponovili. Tokrat je za DOPPS izlet pripravila Dolenjska sekcija. Tako kot lani je obiskovalce vodil Jani Vidmar, obročkanje pa nam je predstavil Jože Gračner.


V Zdravce smo se odpravili z druge strani, ker je bil teren zaradi nedavnih poplav in visoke rosne trave s strani Zbur težko prehoden. Kar pa sploh ni bilo slabo, saj so nas domačini v vasi prav lepo pogostili.


Pritegnili smo tudi nove obiskovalce, ki so se priključili izletu.


Izlet se je začel v meglenem jutru in sonce nikakor ni hotelo pokukati izza oblakov.


Prehod čez Raduljo je ponudil celo nekaj adrenalinskih užitkov.



Ko smo premagali oviro, se je odprl pogled po mokrišču, ki je bilo zaradi poplav večinoma poležano. Pokonci je stal le del trstičja in posamezni večji grmi. Kar pa je bilo idealno za postavitev mrež v katere so se lovile ptice.


Pri pobiranju ptic iz mrež je tokrat Jože imel dovolj pomočnikov.


Tudi tokrat so v prvih vrstah obročkanje pozorno spremljali najmlajši.


foto: Robert Rožaj

Med manj številnimi so se ujeli tudi trstni strnadi (le dva), en prosnik in ena taščica. Plavčkov in velikih sinic je bilo vsakih po deset.  Najštevilčnejše so bile sive pevke (39) in vrbji kovački (21).


Ujete ptice smo poiskali tudi v priročniku in še bolj podrobno preučili podrobnosti in razlike med vrstami.

foto: Robert Rožaj

Dogodek dneva je bila najdba obročkane sive pevke, ki je priletela iz Češke.


Najzanimivejše pa je vedno spuščanje ptic nazaj v svobodo.