PREGLED GNEZDILNIC V ZAGRAŠKEM LOGU

Prišel je čas, da ugotovimo, kako uspešni smo bili s postavitvijo gnezdilnic v Zagraškem logu. Kot kaže, je naravnih dupel, primernih za gnezdenje, očitno premalo, saj so bile gnezdilnice že prvo leto zasedene nad vsemi pričakovanji.

Od 15 gnezdilnic za sinice (velike sinice, plavčki,...) je bilo zasedenih 13 gnezdilnic. Od tega so eno naselili poljski vrabci.

Eno od dveh škorčnic si je priredil brglez. Brglez si privošči tudi večja dupla z večjimi odprtinami. Odprtine nato zazida na primerno velikost.

Stara gnezda smo našli tudi na podstrehi lesene hiše in na bližnjem kozolcu.

Prazni sta ostali le gnezdilnici za lesno sovo ali mogoče postovko. Navadno traja kar nekaj let, da jih zasedejo. Kljub temu je 80% zasedenost v prvem letu odličen rezultat.

DOLGOPRSTI PLEZALČEK Certhia familiares

Dolgoprsti in kratkoprsti plezalček sta si po videzu izredno podobna. Ne da bi ju slišali, ju v naravi precej težko ločimo. So ptiči, ki niso nikoli pri miru. Ves čas plezajo po deblu navzgor in se spreletavajo z drevesa na drevo.

Na vseh fotografijah je dolgoprsti plezalček, saj se je med poziranjem ves čas svatovsko oglašal. Sicer pa je pri nas manj pogost od kratkoprstega, ima krajši kljun, je nekoliko svetlejši in poje malo bolj zahtevno, daljšo in glasnejšo pesem.

Razlikujeta se tudi po stopničastem vzorcu na prerutih, ki je pri dolgoprstem na enem mestu bolj zalomljen. Za to primerjavo bi bilo dobro imeti ptiča v roki.

NI VSAK DAN NEDELJA

Tako se menda reče, ko ti izjemne stvari ne uspejo prav vsakič. Pri fotografiranju ptic je izredno malo možnosti, da se poklopijo vsi načrti, ki jih imaš v planu.

Reglje so v teh dneh pogoste in da se jih videti na različnih vodnih površinah. Tako na stoječih vodah kot na rekah. Z nekaj sreče ostanejo dlje časa na enem mestu, tako da lahko pripravimo prežo za boljše posnetke. A kaj, ko ravno tisti dan nočejo zaplavati dovolj blizu, tja, kjer so se gibale prejšnji dan.

Na selitvi so tudi kupčarji. A tudi ti niso in niso hoteli bližje robu njive.  Nobena zvijača ni pomagala in tudi vztrajnost ne.

Na srečo pa so tu tudi različna presenečenja. Konopnica v trstičju, kjer je res nisem pričakoval, recimo. Na izbiro sem imel dve možnosti. Obe slabi. Fotografirati skozi vejevje ali tvegati poizkus s čistine. Odločim se za prvo možnost, ki se je izkazala za boljšo, saj do fotografiranja s čistine sploh ni prišlo.

Fino pa je tudi to, da se v naravi najde vedno kaj zanimivega, le pravilno je potrebno odpreti oči in hitro se znajdeš z zanimivim bitjem iz oči v oči.