Včasih se zbudiš z nekakšnim dobrim občutkom. In prijetno toplo, nedeljsko jutro je bilo eno izmed tistih, ko se ti res zdi, da se bo na terenu zgodilo nekaj zanimivega. Odpravili smo se na monitoring gozdnih vrst.
Sprehod po rajhenavskem pragozdu je zanimiv že sam po sebi. Zdi se mi, da gozd nikjer drugje ne doživiš tako pristno in čarobno kot v pragozdu, in prav srečo še imamo, da je nekaj zaplat takih gozdov v naši bližini.
Že takoj ko smo zagrizli v prvi klanec, nam je prav nad potjo leno mežikala kozača in se grela v prvih sončnih žarkih. Prizor, ki ne bi smel pustiti ravnodušnega nobenega obiskovalca gozdov.
V aprilskem jutru je kočevski gozd vse kaj drugega kot tih in samoten kraj. Petje ptic je bilo tako intenzivno, da smo bili trije komaj kos naši nalogi - popisati vse ptice na dvokilometrskem transektu. Najglasnejši so bili seveda stržki.
Naša skrita želja pa je bila, da bi na dolg seznam dodali še kakšnega specialista takih gozdov z veliko količino odmrle vegetacije. Sledovi detlov in žoln so bili praktično na vsakem posušenem drevesu. In ni trajalo prav dolgo, ko smo zaslišali značilno počasno trkanje triprstega detla.
Samica je prav sproščeno plezala po deblu ne prav visoko nad tlemi, medtem ko se je samec skrival bolj visoko v krošnjah.
Prav neverjetno je, kako zanimiva in posebna se ti zdi ptica, katero opazuješ prvič v življenju. Triprsti detel je zame 305. po vrsti. Priznam, da ne vem točno, pri kateri številki so se začeli pojavljati ti občutki. Se pa spomnim, kako zanimiv se mi je zdel dlesk, ko sem ga prvič zagledal v domači krmilnici.
Medtem ko to pišem, sem se vprašal, koliko vrst ptic sploh poznamo, in ugotovil, da točne številke sploh nimamo oz. jo je težko definirati. Površen odgovor pa naj bo okrog 10.000 ali skoraj 11.000 vrst.
Tokrat smo se veselili srečanja s triprstim detlom. Naslednjič pa upam, da bomo na spisek dodali tudi belohrbtega detla, ki se nam je gotovo skrival kje v bližini.
