Še pred sončnim vzhodom, nekaj pred šesto uro, prispem na zadrževalnik Medvedce. Kljub temu da se dan še ni naredil do konca, je bilo v zraku nad trstičjem že zelo živahno. Sam sem v številnih ujedah prepoznal rjave lunje. V takem številu jih nisem videl še nikoli.
Ker se je obisk zgodil v začetku aprila, povrhu vsega še po malo večji vremenski spremembi, sem v resnici želel fotografirati kakšne zanimive selivce, ki bi preživeli noč v okolici zadrževalnika. Žal pa razen velike jate togotnikov, ki so se prehranjevali po okoliških njivah in travnikih, nisem opazil nič primernega.
Na moje veselje so se vsake toliko časa dvignili v zrak in naredili nekaj krogov nad zadrževalnikom.
Te ptice je čakala še zelo dolga pot in ni mi jasno, čemu je potrebno trošiti ravno pridobljeno energijo za tovrstne manevre. To preletavanje je trajalo dobre pol ure. Razmišljam, da v resnici gre za nekakšno formiranje jate pred nadaljevanjem poti.
Sledilo je še nekaj nizkih preletov nad nasipom, potem pa so začeli pridobivati na višini in odleteli v smeri severovzhod. Togotnik je ptica z zelo zanimivim svatovskim ritualom. Samci si nadenejo zelo raznoliko svatovsko opravo, s katero želijo pridobiti naklonjenost samic. Se pa to dogaja visoko na severu Evrope in Sibirije.
