Na vzponu na Sveti Peter me je večja količina odmrlega in podrtega drevja spomnila na detla, s katerim se že kakšno leto nisva srečala. Na to, da se bo srečanje tokrat zgodilo na tem hribu, nisem računal.
Spontano trkanje belohrbtega detla na povratku v dolino mi je polepšalo dan : )
Skoraj natanko pred petimi leti sem gospoda ribjega orla prvič opazoval na Dolenjskem, na istem mestu kot letos. In tudi takrat je Krka kar zajetno prestopila bregove in poplavila.
Ribič je na lokaciji vztrajal kar nekaj dni. Da bi se mu približal, zaradi poplav ni bilo možno.
In še tretje, meni res ljubo presenečenje, me je čakalo v kamnolomu. Že na poti do kamnoloma je bilo v daljavi slišati smrdokavro. Preden se je oglasil samec velike uharice, sem nad kamnolomom opazoval tudi tri razigrane skalne lastovke, medtem ko je na vrhu žerjava pel puščavec.
Občasno se je spustil malo nižje. Moje želje so bile sicer drugačne, a so žal ostale neizpolnjene.