S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 31. december 2023

PTICE NAŠIH KRAJEV VI.

Leto 2023 se izteka in čas je za objavo fotografij, ki niso našle mesta v nobenem letošnjem naslovu.

Dolgorepka

Labod grbec

Velike bele čaplje

Kmečka lastovka

Bela štorklja

Komatni deževnik

Siva čaplja

Črna žolna

Skobec

Brglez

Čuk

Pivka

Čopasta sinica

Šmarnica

Bičja trstnica

Plavček

Zelenonoga tukalica

Škorec

nedelja, 24. december 2023

POLARNI SLAPNIK V CENTRU MESTA

Klasična novomeška veduta z eno manjšo razliko. "Rački", ki plavata po Krki, nista rački temveč polarna slapnika. Običajno jih opazujemo na morju in na raznih zajezitvah ter akumulacijah na naših rekah.

To sicer ni prvi podatek v bližini Novega mesta, a v samem centru jih pa še nismo opazovali. Prav lepa prednovoletna popestritev.

Ptici sta se v mestu zadrževali dober teden dni, ravno v obdobju med enim in drugim deževjem, zato je bila voda lepe zelene barve, takšna kot Krka - naša zelena lepotica - mora biti.

Opazovanje teh spretnih ribičev od tako blizu, z mostu, se nam ne ponudi prav pogosto. Zato sem si vzel kar nekaj časa in občudoval ti elegantni ptici, ki sta se za nekaj časa ustavili pri nas.

Reka je na tem delu mesta dostopna z obeh strani, zato je bilo priložnosti za fotografiranje veliko.

Zjutraj je bilo še precej megleno, potem pa sonce kar nekaj časa ni hotelo pokukati izza oblakov.

Dostikrat je lepa difuzna svetloba oblačnega dne celo boljša od močne ostre sončne svetlobe. Tokrat pa sem si prav želel vsaj malo šibkega zimskega sonca. In ob dvanajstih je le posijalo.

Moja ideja je bila, da slapnika dobim v odsevu barvitih fasad na vodni gladini. Zdelo se je precej enostavno, a je slapnika prav malo brigalo za moje ideje. Kar na enkrat se je najbolj lovilo v senci pod mostom.

Ko sta se najedla, sta počasi odveslala v mirnejši del mesta.

ČIŽKI

Jeseni se čižki združujejo v večje jate in pogosto lahko naletiš na njih, ko se prehranjujejo nizko pri tleh. In to počno tako zavzeto, da se jih da z lahkoto fotografirati iz avtomobila na kakšni neprometni poljski poti. Ko enkrat ugotoviš, s čim se hranijo, zadeva postane res enostavna.







Kot ne malokrat letos je bilo tudi tokrat vreme nekje vmes med dežjem in grdo temačno oblačnostjo. Ko se čižki enkrat začnejo basati, niso prav zelo živahni. Kljub temu so se ISO vrednosti na fotoaparatu gibale okrog 3200. Z uporabo programov, ki dobro odstranijo šum, danes s tem ni težav. Sam uporabljam DxO PhotoLab.

nedelja, 19. november 2023

OPAZOVANJE ŽERJAVOV

Jesensko obdobje selitve žerjavov iz svojih gnezdišč v kraje kjer bodo preživeli najbolj mrzle dni leta še ni končano. Moje današnje opazovanje v Vrbini je bilo bolj kot ne pričakovano, a zato nič manj zanimivo. Prelet žerjavov preko naših krajev se že kar nekaj let spremlja in beleži. Tako vas prosim, če lahko morebitno opazovanje sporočite na naslov: dejan.bordjan@gmail.com. Podatek opazovanja pa naj vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. Če ste žerjave le slišali na nočnem preletu, lahko podatek oddate brez številke. Morda le ocena veliko, malo,... na podlagi intenzivnosti oglašanja.


Danes sem opazoval jato 49 osebkov in štiri ločene ptice, ki so priletele iz severo-vzhoda in nato pristale nekje na njivah v Vrbini. Ali so ptice prenočile ne vem, ker se je kmalu stemnilo, sam pa sem bil na drugi strani zadrževalnika.


Lahko se zgodi, da bi v tem času opazovali tudi jato gosi, ki leti v podobni klinasti formaciji. Vendar gosi ne spremlja značilno oglašanje, ptice so dosti manjše, in frekvenca mahanja peruti hitrejša. Podobno se na prenočišča odpravijo tudi kormorani.


Vsem, ki boste prispevali podatke o opazovanju žerjavov se v naprej zahvaljujem. Več informacij o minulih opazovanjih pa si lahko preberete na DOPPSovi spletni strani, na naslednji povezavi: ŽERJAVI ŽE TRKAJO NA VRATA


sobota, 4. november 2023

PAG 2023 - 1. dan

Čeprav tole pišem na deževno septembrsko nedeljo, so prvomajske počitnice pravi čas za potepanja po Pagu. Poleg selitve je to čas, ko so na otoku aktivne tudi njegove gnezdilke. Tako smo se tudi letos, kot že nekaj minulih let, odpravili dogodivščini naproti.

Zadeva je že kar lepo utečena. Prva postaja je Zadar, kratek sprehod do ribarnice, kavica in šibamo naprej. Dan je bil prekrasen in škoda bi bilo ga ne izkoristiti.

Neučakani lahko prve puščavce opazujejo še preden se pride na otok - desno na parkirišču pred mostom.

Sam sem se letos odločil, da se na fotografiranje ptic malo bolj pripravim in namenim temu nekaj več časa. Zato sem zadnjo svetlobo dneva izkoristil za raziskovanje terena jugo vzhodno od Velikega Blata. Povsem naključno sem na enem križišču zavil levo namesto desno. Teren se mi je zdel zanimiv že sam po sebi.

Ustavil sem se ob cesti, da ugotovim prisotnost kakšne kotorne. Minila ni niti minuta, ko je v nizkem letu mimo mene prijadral samec močvirskega lunja. Priznam, ujel me je prav neumno nepripravljenega, a mi je vseeno uspelo narediti kar nekaj lepih posnetkov.

Medtem sem tudi že zaslišal značilno oglašanje kotorn, ki so se sprehajale po kamnitih ograjah, ki so vijugale po celotni, z nizkim soncem obsijani pokrajini.

Ko se je med kamenjem pojavilo prvo grmičevje, se je kmalu zaslišal tudi smrdokavrin hup-hup-hup.

Smrdokavra je zaradi  svoje atraktivne podobe zelo visoko na spisku želja vsakega naravoslovnega fotografa. So si pa fotografije, ki se najpogosteje pojavljajo na spletu, podobne kot jajce jajcu - smrdokavra ob hranjenju mladičev ki kukajo iz dupla.

Našel sem posušen grm, kjer so se, predvidevam da samci, razkazovali  in označevali svoj teritorij.

Najmanj trije osebki so se izmenjavali na posušenem grmu in ponujalo se je obilo priložnosti za fotografiranje. Tudi svetlobe je bilo še ravno dovolj za fotografiranje ptice v letu, čeprav je bilo sonce že skoraj na horizontu.


Na isti lokaciji še je pokazala še ena zanimiva ptica, katero sam nimam priložnost prav pogosto opazovati. Žametna penica v svojem značilnem okolju.


Tako od blizu, s tem svojim rdečim očesom, žametna penica deluje prav dinozavrsko.


Raziskovanje terena se je spremenilo v izjemno fotografsko seanso. Ko sem se vračal nazaj, sem mimogrede fotografiral še rjavo cipo in meni nepoznano ptico.


Ptica je bila na daleč in površno gledano zelo podobna rjavi cipi. Enakih barv, podobne velikosti, v enakem okolju ... Ko pa sem se ji približal, sem kmalu ugotovil, da nimam pojma, kaj gledam. Čokata postava, kratek kljun, kratke noge, kot kakšen škrjanec. Na koncu se je res izkazalo, da sem prvič v življenju opazoval in še bolje, fotografiral, kratkoprstega škrjanca.


Prvi dan letošnjega izleta na Pag se ni mogel začeti niti končati bolje kot se je : )