S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

četrtek, 12. maj 2016

RDEČENOGE POSTOVKE DRUGIČ

Lani v tem času sem opazoval selitev rdečenogih postovk v precej kilavem vremenu. Tudi letos vreme ni kaj dosti boljše, a mi je uspelo ujeti eno sončno popoldne in selitveni val rdečenogih postovk.


Popoldne se je že prevešalo v večer in sonce je bilo tik nad horizontom. Posledično je bila svetloba že zlato-rumena in postovke so kar rdeče žarele.


Najprej sem fotografiral kar iz avta. Postovke so bile praktično vsepovsod in naletavale so z vseh strani, moja okretnost za volanom pa mi ni omogočala prav posebej udobnega fotografiranja.


Odločil sem se, da se raje prestavim na nepokošen travnik, kjer sem se pokril z maskirno pelerino in užival v predstavi nad mano.


Potem ko se je nabralo nekaj dobrih "klasičnih" posnetkov, sem se trudil ujeti še kaj zanimivega. Žal pa postovke pred spanjem ne počnejo kaj prav posebnega. Pač lovijo svojo večerjo.



Predstava se je počasi umirila, želodčki so se napolnili in postovke so se začele zbirati in pripravljati na zaslužen počitek.


Naredil sem še nekaj posnetkov in se tudi sam odpravil proti domu.


Ptice na fotografijah delujejo skoraj nerealno živih barv. Pri nastavljanju barvne temperature in barvne nasičenosti na tej fotoseansi sem imel kar precej težav. Vedno poskušam fotografije približati videnemu v naravi. Tako je pri obdelavi fotografij spominska slika zelo pomembna.


Tik pred sončnim zahodom so bili samci videti skoraj čisto črni z žarečim kljunom, očmi in nogami.

ponedeljek, 9. maj 2016

GOSPA KANJA

Kanje posedajo na izpostavljenih prežah, zelo pogosto ob cestah, saj tam najdejo veliko hrane z malo vloženega truda. Zdijo se kot lahka fotografska tarča, a običajno zletijo preden pripravimo svoje fotografske aparature. Kot vedno sem tudi tokrat poizkusil srečo. A glej ga zlomka. Kanja je kar občepela in se ni dala motiti.


Eksperimentiral sem lahko z vseh strani, kanja pa je pridno pozirala.


Sonce je že zašlo in svetlobe je bilo iz minute v minuto manj. Nastavitve za slikanje "iz roke" so bile zato temu primerne: f5.6, 1/125 s, ISO 3200. Če objektiva ne bi imel naslonjenega na vrata avtomobila, bi bili rezultati neuporabni. Motor pri tem seveda ne sme teči, saj bi vibracije naredile še večjo škodo.


torek, 3. maj 2016

ŽIVEL 1. MAJ

Če se le da, jo med prvomajskimi počitnicami mahnemo kam proti morju. Letos smo se nehote izognili pravim zimskim razmeram in maksimalno izkoristili sončne, pa čeprav tudi vetrovne razmere. Sečoveljske soline so bile v dometu naših kolesarskih sposobnosti, zimske razmere na celini pa so gotovo prizemljile velik del selečih se ptic. Zato je bilo pričakovanje toliko večje.


V solinah se da s solidno fotografsko opremo narediti kar nekaj, za soline tipičnih posnetkov. Najlažje bomo fotografirali nekoliko večje ptice, kot so male bele čaplje in polojniki.


Kakšna čaplja nam bo pustila bližje, kot bi pričakovali, saj so očitno navajene ljudi v bližini.


Podobno je s polojniki. Z nekaj potrpljenja nam bo v tem času uspelo par fotografirati pri nespodobnem opravilu. Sam sem bil tokrat od dogajanja malo preveč oddaljen.


Raje sem poskušal sestaviti kakšno zanimivo kompozicijo, tipično za soline.


Če bomo dovolj blizu čapljam in polojnikom, bomo pticam velikosti prodnikov in deževnikov še mnogo predaleč. Po pričakovanju je bilo v solinah teh ptic zelo veliko. Najštevilčnejši so bili spremenljivi prodniki.


Ker je gibanje v solinah omejeno, je fotografiranje teh malih ptic skorajda nemogoče. Če pa bomo imeli srečo, bo kakšen prikorakal nekoliko bliže (Na sliki: Temminckov prodnik).


Kaj več sreče bi lahko imeli s kakšno pastirico, predvsem z belo.


Z opazovalne ploščadi se da ujeti kakšnega galeba. Moja želja pa je bila spet dosti bolj zahtevna "trofeja" - hitra in nepredvidljiva mestna lastovka.


Temni oblaki na celini so bili krasna barvna kulisa s soncem obsijanim solinam. Že dolgo nisem ustrelil toliko "rafalov" v prazno. Lastovke so bile očitno prehitre in moji refleksi niso bili kos zadani nalogi.


Zadovoljiti sem se moral s solidnim portretnim posnetkom kmečke lastovke : (


V daljavi za pravo živo zaveso iz kmečkih in mestnih lastovk so se mirno sprehajale in prehranjevale večje in manjše skupine močvirskih in zelenonogih martincev, beločelih in komatnih deževnikov, spremenljivih prodnikov ... Najbolj pa sem se razveselil zame prvih letošnjih sabljark.


Na poti domov smo se ustavili še na Cerkniškem jezeru, kjer so bile tudi zelo velike jate pobrežnikov. Opazoval sem več jat po 100, 150 zelenonogih martincev, izredno veliko število velikih belih čapelj, na robu poplavljenega travnika je lovila rjava čaplja. Za lep zaključek prvomajskih počitnic pa  smo skozi spektiv opazovali tri sive žerjave, ki so se prehranjevali na njivi.