V minulih dneh je na Dolenjskem obilno snežilo. Sneg se sicer ni obdržal niti en dan, a me je spomnil na dogodek v Vrbini, lani, konec novembra.
Menda velja, da za fotografiranje slabega vremena ni. Velja pa tudi, da je lahko svetloba dobra ali slaba. Kadar je svetloba zelo slaba in jo je za povrhu še zelo malo, takrat lahko, recimo, sneg reši situacijo.
In Vrbina je kraj, kje se ob takem vremenu lahko zgodi kaj zanimivega. Nad delom zadrževalnika je letala velika jata galebov, ki so se obnašali nekoliko drugače in bili tudi obarvani drugače od tam pogostih rečnih galebov.
Ker me ptice seveda zanimajo, hitro ugotovim, da opazujem male galebe, ki se tu znajdejo le občasno. V tako velikem številu pa sploh poredko.
Razmere so bile res obupne. Za posedanje je bilo kar mrzlo, padal je moker dež, stvetlobe za ISO 3200 (nastavitev občutljivosti na fotoaparatu) in nič več. A se je splačalo vztrajati.
Če ne bi bilo galebov, bi se kaj kmalu pobral domov na toplo. Tako pa je nastala res zanimiva serija. Sicer je bilo na zadrževalniku veliko prezimujočih vodnih ptic, vendar vse mnogo predaleč za fotografiranje.
Dogajanje je bilo tako intenzivno, da se preprosto nisem mogel odločiti, kdaj imam dovolj. Pošteno me je že zeblo v prste nog in rok, fotoaparat je bil premočen in svetlobe je bilo čedalje manj.
Na koncu že nisem vedel več, ali bodo posnetki sploh uporabni.
