Še preden se je zdanilo, se odpravim v meni najbližje mokrišče, kjer v manjšem trstičju z nekaj odprte vode lovi kar nekaj vodomcev. Verjetno par z letošnjim podmladkom.
Zaenkrat vse po planu z izjemo ene malenkosti - megle. Na srečo čakanje, da se megla razkadi, ni bilo dolgočasno.
Pred menoj so lovile velike bele in sive čaplje. Megla pa je kar hitro izginjala in razmere za fotografiranje so postajale iz minute v minuto boljše.
Ko se je ozračje zbistrilo, sem ugotovil, da moje kritje ni popolno, saj so me čaplje odkrile in se počasi razbežale.
Spet je bilo treba čakati, čakati in čakati, da so se razmere umirile. Ko so začeli mimo mene plavati kreheljci, sem vedel, da sem praktično neviden.
In že čez nekaj minut je na predvideno mesto priletela vodomka. Sicer brez plena, a sem se zadovoljil z zanimivo jutranjo svetlobo.
Pospravil sem vso svojo kramo in jo mahnil domov. Na poti do avta so na nebu vrane vztrajno preganjale postovko.
Pravzaprav so se preganjali izmenično. Nekaj časa so vrane lovile postovko, nato pa se je ona podila za vranami.
Vse skupaj se je dogajalo v drugi polovici septembra in selitev prosnikov, repaljščic in muharjev je bilo moč opazovati na vsakem koraku. Tako sem mimo grede poslikal še nekaj ptic na selitvi.
Zgoraj repaljščica, spodaj sivi muhar.
