Sedel je na svoji veji ob poti, ki mimo jase vodi v gozd. Prepričan sem bil, da bo odletel takoj, ko me bo zagledal. A se začuda ni kaj dosti menil zame. Zanimalo me je, kako blizu me bo spustil. Naredim posnetek, za katerega sem bil tudi prepričan, da bo prvi in zadnji.
Kot kaže, se res že dolgo poznava. Tako od blizu (brez maskirne oprave) sem lahko do sedaj fotografiral le vrabce v McDonaldsu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar