Za boljši posnetek si bo pač treba vzeti malo več časa. Zato sem poiskal lokacijo, kjer bi se to lahko zgodilo. Nekaj časa sem opazoval muharja na suhi rogovili in ni trajalo prav dolgo, da je začelo spet deževati. Kar pa letos ni prav nič nenavadnega. Projekt muhar se prestavi na naslednji dan, ko naj bi menda celo sijalo sonce.
Na megleno jutro sicer nisem računal, a bolj pomembno kot to, je bilo, da me je muhar čakal na isti rogovili. Kot da bi bila dogovorjena. Vendar mu moja družba ni bila najbolj všeč.
Moje postavljanje opreme je opazoval z varne razdalje na drugi strani grmovja, in kar nekaj časa je trajalo, da je prišel pogledat, kaj se dogaja pod njegovo rogovilo.
Kljub meglenemu jutru je bil jutranji posnetek še najboljši. Vse ostalo je bolj dokumentarne narave.
Sivega muharja prepoznamo po njegovem svetlem oprsju že na daleč. Prepoznaven je tudi po svojem značilnem letu za plenom in stalno vračanje nazaj na mesto, od koder je poletel. Obvlada pa tudi "kolibrijev" let, ko opreza za plenom. Trudil sem se, da bi ujel tudi to, a mi ni uspelo.
Bravo Bernard, odličen tekst in fotografije!
OdgovoriIzbriši