Konec aprila "naše" mokrišče zaživi. Uglašenemu zboru se pridruži še en posebnež, kar se štime tiče, trstni cvrčalec. S svojim neutrudnim brečanjem lepo popestri zvočno kuliso ambienta, ki se prebuja iz zimskega spanja.
Ko ga takole opazuješ, si sploh ne moreš predstavljati tehnike njegovega petja. Kot da mu za to mojstrovino niti dihati ni treba. To lahko počne v več minut dolgih intervalih. Najintenzivneje zjutraj in popoldan.
Zdi se mi, da čez dan raje čvrči v zavetju obvodnega rastja, proti popoldnevu pa počasi zavzema čedalje bolj izpostavljena mesta. Tudi suha grmovja in vrhove še suhega trstičja in rogoza.
V literaturi je največkrat opisan in prikazan brez vzorca na prsih, kot na tej fotografiji. Očitno pa je možna tudi varianta z rahlo progastim delom pod grlom (prva fotografija in fotografija spodaj).
Trstni cvrčalec ne poje samo podnevi. Če je dovolj toplo, to počne tudi ponoči.
Pred dobrimi petnajstimi leti, ko so me ptice zares začele zanimati malo bolj resno, sem se razveselil vsakega pojočega trstnega cvrčalca v naših koncih. Mogoče nisem bil dovolj pozoren, ali pa jih res ni bilo toliko, kot jih je danes.
Danes je na območju zaloške kotline v mokriščih ob Temenici slišati vsaj 5, 6 pojočih samcev, kar me zelo veseli. Naj vsaj tako ostane še naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar