1. MAJ na Sečoveljskih solinah

Tudi letošnje prvomajske počitnice smo preživeli na Slovenski obali. Poleg kresovanja je bil obvezni del programa tudi obisk Sečoveljskih solin.











Obiskali smo novejši del solin in jo mahnili skozi glavni vhod proti multimedijskemu centru na drugi strani Lere. Na tem delu nisem pričakoval prav veliko ptic, a sem bil prijetno presenečen.

Takoj za tem, ko smo za družinsko vstopnico odšteli 10 €, so nas pozdravili prvi polojniki. Kot se za tako vstopnino tudi spodobi. Navadno se jih je dalo opazovati v starejšem delu solin, na Fontaniggah, vhod za mejnim prehodom. Večje število ptic na Leri je posledica praznih bazenov v Fontaniggah. Opazovati se je dalo tudi sabljarke, duplinske kozarke in druge zanimive vrste.

Malo bolj oddaljeni so bili zelenonogi martinci, močvirski martinec pa je kar korajžno stikal za hrano v bližini vhoda.

Mestne lastovke so nabirale gradivo za gnezda.

Kmečka lastovka

Polojniki so se kar dobro privadili na obiskovalce in fotografiranje ni prav zahtevno.

Glavna letošnja pridobitev Sečoveljskih solin pa je gotovo spa center Lepa Vida, kjer bomo lahko med razvajanjem iz udobnega ležalnika opazovali pisan ptičji svet : )

POVODNI KOS Cinclus cinclus

Povodni kos je tudi eden tistih ptičev, ki ga ne srečamo prav vsak dan. Naseljuje predvsem manjše, hitro tekoče potoke, najdemo pa ga tudi na večjih rekah. Na rekah se zadržuje pogosto v bližini kombinacije jezu in mostu, kjer je dosti iz vode štrlečih kamnov, okrog katerih se prehranjuje.

Najpogosteje ga opazimo, ko se spreleti vzdolž potoka, podobno kot vodomec, le da v letu oddaja namesto piska bolj rezek, hripajoč zvok. Območje enega para je lahko dolgo tudi več kot kilometer. Za uspešno fotografiranje je potrebno najprej dodobra spoznati njegove navade. Za to potrebujemo precej potrpljenja in časa.

Na potoku Ribnik

Na reki Krki

Gnezdi navadno v neposredni bližini vode, še raje pa nad vodo samo. Pri tem izkorišča predvsem mostove. Zanimivo je opazovati, kako par sodeluje pri gradnji ali obnovi gnezda. Samec je bolj v vlogi nadzornika, samica pa v vlogi fizičnega delavca.

Priprave na gnezdenje se pričnejo že sredi zime.

Najbolj zanimivo pri povodnem kosu pa je seveda njegovo prehranjevanje. Njegovo tunkanje in potapljanje je prav neverjetno. Včasih potaplja samo glavo, včasih pa se dobesedno sprehodi po dnu brzic kjer stika za hrano.

To opravilo mu prav gotovo pobere precej energije. Če temu prištejemo še letanje za samico gor in dol ob potoku, so krajši počitki povsem razumljivi.

Ko počiva, se napihne kot žogica. Verjetno se pri tem posuši in pogreje hkrati.

1/160, f 5.6, ISO 3200

TEHNIKA

Ko narava ozeleni, je ob majhnih bistrih potočkih precej temačno. Primorani smo uporabiti visoke ISO vrednosti. Povodni kos je precej živahen ptič. Stalno poskakuje iz skale v vodo in na višje preže nad vodo. Na srečo občasno tudi postane, da si ogleda okolico, in takrat je trenutek, ko bomo tudi z nekoliko daljšimi časi osvetlitve naredili oster posnetek. Stojalo je seveda obvezno.

ČRNOGLAVKA Sylvia atricapilla

Ob pregledu arhiva sem ugotovil, da imam samo eno fotografijo črnoglavke (zgoraj), pri nas sicer kar pogoste poletne vrste. Ko črnoglavke priletijo iz južnih krajev in narava še ne ozeleni, je čas, ko je fotografiranje relativno enostavno.

Kljub temu, da sem odšel na fotolov dovolj zgodaj, sem prvega črnoglavca, ki je bil pripravljen pozirati, našel šele okrog poldneva. Svetlobni pogoji daleč od idealnih in rezultat temu primeren.

SVATOVSKI LET DREVESNE CIPE

Drevesna cipa Anthus trivialis prepeva svojo svatovsko pesem navadno na izpostavljenem drevesu. Petju sledi navpični let v zrak in za tem nekakšno jadranje nazaj na svoj pevski oder. Ritual se ne more primerjati s predstavami rajskih ptic, je pa vsekakor lep dodatek običajnemu petju.

Mimoleteča malica je pri predstavi ne zmoti.

Drevesna cipa Anthus trivialis

POPIS VELIKEGA ŠKURHA

Popoldanski popis velikega škurha 10.4. sem združil z dopoldanskim potepanjem po Ljubljanskem barju.  Barje je bilo po dolgem času spet obsijano s soncem, v zraku je bilo čutiti omamne "spomladanske" dišave.

Poplave so se v veliki meri že umaknile, veliko ptic selivk je končno lahko nadaljevalo svojo pot. Življenje na barju je ujelo svoj ustaljeni ritem. Smrt srnjaka, obilje za vrane, srake in ujede.

Pokrajino je napolnilo svatovsko petje različnih ptic. Če ptice ne bi pele, bi mislil, da je popolnoma prazna. Tako pa natančen pogled razkrije njeno življenje. Ptice so povsod, na travnikih, njivah, v mejicah ob preostalih lužah ...

Poljski škrjanec Alauda arvensis

Vrbji kovaček Philloscopus trochilus

Mlakarica Anas platyrhynchos

Rumena pastirica Motacilla flava flava

Velika bela čaplja Ardea alba

Navadni kupčar Oenanthe oenanthe

Na zahodnem delu barja sem naletel na zadnje večje vodne površine, ki so ostale od zadnjih poplav. Na vodi sem opazoval večje število regelj, kreheljcev, žličaric in seveda mlakaric.

Ob vodnih površinah se je spreletavala večja jata pobrežnikov.

Med opazovanjem pobrežnikov sem skoraj spregledal dva škurha, ki sta se prehranjevala na travniku. Najdba je bila zanimiva tudi zato, ker se je nahajala izven območja letošnjega popisa.

Na svoji opazovalni točki 17b, tako kot lani, tudi letos nisem imel sreče. Sicer pa je to ploskev, kjer je drugače kar precej živahno.

Družbo so mi delale srne, zajci in pisan ptičji zbor: pribe, postovke, kanje, fazani, srake, vrane, kupčarji, prosniki, repaljščice, sinice...

ŽERJAVI in GRIVARJI

Sive žerjave Grus grus sem opazoval na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Po pravici povedano je bilo srečanje pravo (seveda prijetno) presenečenje, ko sem opazoval škurhe in pribe.

Intenzivno urejanje se je končalo ob 10:30, ko se je vseh 23 dvignilo v zrak. Zbrali so se v formacijo za odhod in poleteli proti vzhodu.

Podobno se je zgodilo z golobi grivarji Columbo palumbus, le da je predstava štela več 1000 nastopajočih. Dogodka, ki bosta gotovo ostala v spominu.

ČAS SELITVE IN POPLAV

Dobrava, 20.9.2010

Letošnja poplava ni dosegla razsežnosti poplave septembra leta 2010, se je pa pokrila s pomladansko selitvijo ptic. Slabo vreme z dežjem in snegom ter nizke temperature so prizemljile številne selivke, ki si nabirajo moči za nadaljevanje poti.









Na Šentjernejskem polju, kjer se razlije reka Krka, je pokrajina popolnoma spremenila podobo in kot taka je izredno privlačna za počitek vseh vrst pobrežnikov, močvirnikov in ujed, ki so vezane na vodo in mokrišča.

Redko se zgodi, da v enem posnetku ujameš tri ujede, od katerih dve sploh nista tako pogosti v teh krajih. Na vrhu čepi ribji orel in nezaupljivo pogleduje proti rjavemu lunju (spodaj), za nameček ju preleti še kanja.

Nedaleč stran sta ribarila oba odrasla belorepca iz sosednjega Krakovskega gozda.

Ko sem opazoval prelet belorepca, sta nad menoj začela krožiti samec in samica rjavega lunja.

Zamikala ju je nasedla ščuka. Samec se je opogumil prvi.

Še malo pa bo treba plavati.

Na nepoplavljenem delu Šentjernejskega polja sem srečal vse stare znance.

Za konec me je pozdravil še črnoglavi muhar.