PTIČJA KRMILNICA

Najprej nekaj besed o tem, ali je hranjenje ptic sploh smiselno. Kratek odgovor je DA, a premišljeno. Stroka je mnenja, da dopolnilno hranjenje nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Ima pa to početje veliko pedagoško in izobraževalno vrednost. Več o stališču DOPPSa si lahko preberete tukaj: HRANJENJE PTIC POZIMI, ali v žepni knjižici PTIČJE ZBIRALIŠČE - KRMILNICA Detlef Singer

DLESK
Coccothraustes coccothraustes

Je malo večji ptič in je v krmilnici deležen posebnmega spoštovanja s strani ostalih ptic.









Ptičja krmilnica na našem vrtu je lahko tudi odlično vadbišče naše fotografske spretnosti. Vse kar se bomo tu naučili, bomo lahko kasneje uporabili v naravi. Ne pozabimo, da je naš vrt del življenskega okolja mnogim pticam, še posebej pozimi, ko se nekatere vrste približajo človekovim naseljem, kjer najdejo več hrane.

Za naše fotografiranje ptic v bližini krmilnice je zelo pomembno, da krmilnico postavimo v bližino rastlinja, ki nam bo dajalo naraven videz fotografij. Še posebej bodimo pozorni  na ozadje, da nam npr. avtomobili ne bodo z nenaravnimi barvami kazili posnetka. Istočasno pa moramo poskrbeti, da okolica krmilnice ne bo omogočala lačnim mačkom enostaven dostop do ptic. Res da je fotografiranje ptic na sami krmilnici najenostavnejše, a delujejo fotografije precej nenaravno in prav kmalu se nam začnejo ponavljati, čeprav bodo na njih različne ptice.

Objavljam nekaj fotografij ptic, ki so bile vse posnete v neposredni bližini krmilnice, na majhnem vrtu sredi urbanega naselja in blizu prometne ceste.

Velika sinica
Parus major

Velike sinice bodo naš pogost gost. Prihajale bodo tako posamično, kot tudi v večjih skupinah. Hrano največkrat odnesejo s krmilnice na odmaknjeno mesto blizu krmilnice, kjer jo v miru obdelajo. Vedno znova se vračajo na enako mesto in tu jih lahko lažje fotografiramo.





Močvirska sinica,
Poecile palustris

Je nekoliko manjša od velike sinice in ima podobne navade. Je mogoče celo malo bolj živahne narave.

Plavček
Cyanistes caeruleus

Je skupaj s čopasto sinico med najmanjšimi sinicami. Zanimivo je, da so samice bolj intenzivnih barv kot samčki.

Taščica
Erithacus rubecula

Dostikrat dlje časa sedi na svojem mestu v bližini krmilnice in potrpežljivo čaka, da se najprej najejo množični vrabci in bojevite sinice.

Domači vrabec
Passer domesticus

Vrabec bo dostikrat najštevilčnejši obiskovalec naše krmilnice, a zato nič manj zanimiv za fotografiranje.










Seveda bodo obiskovali našo krmilnico tudi drugi ptiči. Najbolj pa bo to odvisno od tega, kje bo krmilnica postavljena (v bližini gozda, v urbanem okolju, na kakšni nadmorski višini ...) in kakšno hrano boste nastavljali.

NASVET
Z krmljenjem ne pretiravajte, a bodite z njim konstantni. Hrano v pozni jeseni počasi uvajajte in ravno tako spomladi s krmljenjem odnehajte. Priprava ptičjih pogač je lahko prav prijetno opravilo v zimskih mesecih. Zanimivo bo tudi otrokom. Podučite jih tudi o ptičjih vrstah.

TEHNIKA
Ptice se bodo na našo bližino kaj hitro navadile, še posebej v mrzlih zimskih dneh, ko jim bo v naravi zmanjkovalo hrane oz. bo le ta zamrznjena. Zato takrat ne bomo potrebovali maskirne oprave ali šotora. Če pa želimo na krmilnici presenetiti kakega detla, pa bomo morali biti bolj skriti in mirni.

Ptice ob krmilnicah bomo lahko fotografirali že z zoom objektivom 70-300mm ali celo z 70-200mm. Zoom objektiv nam bo v gneči pomagal poiskati ptico, ki je bolj na miru in jo bomo z zoomiranjem nato približali na željeno velikost. Ker nam v zimskih dneh dostikrat primanjkuje svetlobe, nam bo tudi podnevi prav prišla bliskavica za doosvetljevanje (še posebej kadar ni snega ali če zoom objektiv ne bo svetlobno dovolj močan). Sam se zadeve lotim kar s 400mm objektivom in stojalom, ker sem tega objektiva navajen in ker z daljšo goriščnico ozadje še lepše izgine v neostrini.

KAZEN ZA POTRPEŽLJIVOST

Se zgodi, da potrpežljivo čakanje na foto trofejo obrodi neželjene stranske učinke. Ždenje v trsju se mi nikdar ni zdela pretirano nevarna zadeva, dokler je nisem odnesel z oteklim "žnabljem". Poleg otekline, katero pripisujem zelo hudemu komarju, sem domov prinesel še fotografijo bičje trstnice.

Bičja trstnica
Acrochepalus schoenobaenus

TEHNIKA
Ptička ni bila prav nič plašna in je radovedno skakljala okrog mene po trsju. Tako blizu, da sem moral fiksnemu teleobjektivu (400mm) dodati 25mm makro obroč. Slikano z roke brez stojala.

MALI PONIREK

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis se izven gnezditvenega obdobja velikokrat preseli na tekoče vode. Tako je tudi na reki Krki v Novem mestu prav pogost gost. Za razliko od ostale družbe (rac mlakaric in labodov) je mali ponirek kar previden ptič. Težko se mu je približati, saj se prav kmalu potopi in pod vodo odplava v varno zavetje oziroma na primerno oddaljenost.

Mali ponirki se prehranjujejo z ribami, žabami in vodnimi žuželkami. Če jih opazuješ med hranjenjem ugotoviš, da so prav spretni lovci in pravi mali požeruhi. Ribice katere goltajo so glede na njihovo velikost sorazmerno velike.

V zimskem času se poletno temno rjavo do črno svatovsko perje na zgornji strani spremeni v sivo rjavo. Poleti od daleč vidna rumena lisa ob korenu kljuna je pozimi bolj blede barve. Poletna rdeče-rjava obarvanost glave in vratu je pozimi svetlo rjave barve.

TEHNIKA

Velikokrat razmišljam o tem, da bi bilo na sprehodu bolj praktično nositi kak kompakten fotoaparat s super zoomom, a me fotografije narejene z zrcalorefleksnim (DSLR) vedno prepričajo, da je vredno nositi malo težji nahrbtnik s fotografsko opremo. Zgornje fotografije so nastale z mostu za pešce, ki povezuje oba bregova reke Krke, a je 400mm objektiv z dodanim 1.4X konverterjem na crop ohišju komaj zadostoval za solidne posnetke. Slike so narejene brez stojala in brez stabilizacije. Če preračunamo: 400mm x 1.4 = 560mm x 1.6 (crop) = 896mm in kar nekaj izreza na koncu, dobimo krepko čez 1000mm. Današnji super zoom kompakti zmorejo nekje do 560mm, nekateri celo do dobrih 800mm, a dvomim da nam pri maksimalnem zoomu ostane še kaj možnosti za dodatni izrez.

NARAVNI REZERVATI

V tej objavi se ne želim dotakniti le območij s statusom naravnega rezervata, temveč vseh področij, kjer lahko srečamo večje število ptic kot tudi posamezne ogrožene ptice in redke gnezdilke pri nas. Pri iskanju novih vrst istočasno odkrivamo območja, kjer se ptice zadržujejo in kmalu ugotovimo, katera so za fotografiranje primernejša od drugih. Prilagam zemljevid z označenimi lokacijami in predlagam, da jih obiščete sami. Označene lokacije so le moj osebni izbor in verjamem, da obstaja še mnogo več skritih kotičkov, kjer lahko opazujemo različne ptičje vrste.

Večina lokacij predstavljajo večja vodna telesa in mokrišča, nekaj pa je tudi območij, ki niso vezana na stoječe ali tekoče vode. Te lokacije so največkrat enostavno dostopne. Nemalokrat naletimo na urejene učne poti z informacijskimi tablami in celo opazovalnicami, namenjenimi opazovanju ptic.

Iški morost - LIFE kosec

Iški morost je poleg že opisanega Škocjanskega zatoka in TSO bazenov (v nastajanju) v upravljanju DOPPSa. Pri njih lahko dobite tudi žepne brošure omenjenih rezervatov, kot tudi vse ostale informacije.

TSO bazeni

Zapuščeni bazeni tovarne sladkorja (TSO) v Ormožu so trenutno precej zaraščeni in je resnično potrebno vzpostaviti prvotno stanje (urediti regulacijo ...). Tu se je na selitvi ustavljalo tudi do 10.000 selivk in gnezdilo 29 vrst vodnih ptic.

Pri vsem skupaj je zanimivo to, da je veliko takih vodnih teles prav delo človeških rok in da se danes borimo za ohranjanje teh za ptice tako pomembnih območij.

Gramoznica Vrbina pri Brežicah

Kljub temu da je gramoznica Vrbina še aktivna, v neposredni bližina kopa gnezdi velika kolonija čebelarjev. V primeru postavitve hidroelektrarne in zajezitvi ter potopitvi gramoznic, bo menda potrebno zagotoviti nove vodne površine za ptice, ki živijo in gnezdijo na gramoznici.

Zadrževalnik Medvedce

Če se odločite za obisk zadrževalnika Medvedce, priporočam še obisk Račkih ribnikov in zadrževalnika Požeg, ki niso daleč stran. Zadrževalnik Medvedce je čez zimo prazen, zato je tam podnevi manj ptic.

Rački ribniki

Ribnik Vrbje

NASVET

Čeprav so navadno učne in sprehajalne poti dobro urejene, škornji ali vsaj pohodna obutev ne bodo odveč. Odvisno tudi od letnega časa in stanja poplavnih voda.

TEHNIKA

Poleg običajne opreme, katero imamo navadno s seboj za fotografiranje ptic (400mm +), nam bo včasih prav prišel tudi kak krajši teleobjektiv, npr. 70-200 (300) mm, ker so lahko določene ptice navajene ljudi, sploh ob sprehajalnih poteh, kjer dobivajo hrano od sprehajalcev.

Na velikih vodnih površinah bodo ptice precej oddaljene in jih bomo težko fotografirali. Lahko pa jih opazujemo. Za to bomo potrebovali boljši daljnogled, če že ne spektiv s povečavo nekje med 40X in 60X; na stojalu seveda.

Fotografiranje ptic 1. del PRIBLIŽEVANJE

Ko bi se pogovarjali o fotografiranju divjadi, bi bilo verjetno smiselno najprej ugotoviti, kje se divjad sploh nahaja in preučiti njen življenjski prostor. Ptice pa najdemo v neposredni bližini naših domov in je največja težava približati se dovolj blizu za kvaliteten posnetek.

Četudi bomo oboroženi z najsodobnejšo tehniko in super teleobjektivom, nam zalezovanje ptic ne bo obrodilo sadov! Še največ možnosti za fotografiranje na podoben način je fotografiranje iz avtomobila. Uspeli bomo fotografirati kakšno čapljo ali štorkljo na polju in mogoče kakšno ujedo na električnih drogovih ali žici.

Rad bi opozoril, da bodimo pri fotografiranju ptic obzirni in da ogroženih ptic ne fotografiramo na gnezdu oz. jih kakorkoli po nepotrebnem ne vznemirjamo.

Davnega leta 1999 smo potovali po Azurni obali in obiskali tudi Camargue, južno obalo Francije, delto reke Rhone, edini kraj v Mediteranu, kjer lahko opazujemo tudi do 20.000 osebkov velikih plamencev. Sama pokrajina Camargue je res nekaj posebnega in tudi sicer zanimiva za obisk.

Moje zasledovanje plamencev se je spremenilo v pravo borbo z naravo in kljub večurnemu brodenju po blatu je razdalja med mano in plamenci ostala nespremenjena. Ptice imajo vprogramirano svojo ubežno razdaljo in težko jih bomo prelisičili.

Moj končni rezultat sploh ni bil tako slab, če odmislim preko 50 komarjevih pikov in kar nekaj lepo zapečene kože. Zasledovanje ptic v odprti pokrajini je misija nemogoče. Sploh tam, kjer ptice prepoznajo človeka kot svojega potencialnega sovražnika.

Veliki plamenec
Phoenicopterus roseus

Če nam približevanje ptici ostane edina možnost, je včasih vseeno vredno poizkusiti. Upoštevajmo naslednje: ptice se relativno hitro navadijo na predmete v svoji bližini, če se le-ti ne premikajo. Ko dobimo občutek, da se je ptica na nas privadila, lahko začnemo s približevanjem z izredno počasnimi gibi.
Svetujem, da naredimo kak posnetek že preden se približamo ptici na željeno razdaljo, ker lahko drugače ostanemo brez posnetka. Lahko pa je ravno ta posnetek usoden in ptica odleti. Fotografiranje ptic je velikokrat igra na srečo.

Moj trud je bil poplačan.

Močvirski martinec
Tringa glareola

Fotografiranje naključno opaženih ptic nas kmalu ne bo več zadovoljevalo. Želeli bomo posneti določene vrste in to povsem od blizu. Tu pa bomo morali uporabiti drugačen pristop. Ptiče bomo morali počakati tam, kjer jih pričakujemo in to dobro zamaskirani.

Maskirni pripomočki:

- Maskirna obleka pri fotografiranju ptic ni najboljša rešitev, ker bo že najmanjši gib v neposredni bližini preplašil ptice.
- Sam uporabljam maskirno pregrinjalo (na sliki), ki ga lahko uporabljamo tudi kot nekakšno pelerino in se z njim lahko tudi premikamo. Prednost pregrinjala je, da ga lahko zložimo in pospravimo v svoj fotografski nahrbtnik ali torbo.
- Idealen je verjetno maskirni šotor, omogoča znotraj več gibanja, a je za prenašanje nekoliko večji.

Maskirno pregrinjalo enostavno poveznemo čez sebe in fotoaparat, pritrjen na stojalo. Imamo dve odprtini: za objektiv in za obraz z dodatno maskirno mrežico. Zadevo si lahko naredimo sami oz. jo kupimo. Obstaja v različnih maskirnih vzorcih. Za večje udobje ob dolgotrajnem čakanju priporočam udoben lovski/ribiški stolček.







Sama postavitev preže ni dovolj za uspešne bližnje posnetke, če ne vemo, kje se bodo ptice pojavile. Imamo več možnosti. Najpomembnejše je predhodno opazovanje okolja, kjer nameravamo ptice fotografirati. Ptice imajo navado, da posedajo na določenih mestih svojega teritorija. To so navadno razgledne točke za iskanje svojega plena ali pa postaje, s katerih samec prepeva svoje ljubezenske napeve. Sčasoma bomo ta mesta predvideli, brez da bi ptico tam prej opazili. Ptice lahko k preži privabimo tudi z nastavljanjem hrane ali pa s predvajanjem zvočnih posnetkov oz. kombinacijo obojega.

Smrdokavra Upupa epops

NASVET:

Obilo potrpežljivosti in kanček sreče bo potrebno za sleherni posnetek. Ptice vstajajo zgodaj! Bodimo na svojem mestu, preden se zbudijo. Ptice bodo našo maskirno opravo sprejele kot del njihovega okolja.

TEHNIKA:

Težko je govoriti, kakšno opremo bomo potrebovali za fotografiranje z zamaskirane preže. Odvisno je tudi od velikosti ptic, ki jih bomo fotografirali. Je pa dejstvo, da se nam bodo k preži ptice bolje približale, zato bo včasih zadostoval že 300mm objektiv. Včasih nam bodo pred objektiv prišle ptice različnih velikosti; od majhnih sinic in ostalih ptic njihove velikosti, do srednje velikih detlov. Tako bo zoom objektiv nekje med 100 in 500mm boljša izbira. Enako velja za oddaljenost preže od mesta, kjer ptice pričakujemo. Za fotografiranje majhnih ptic bomo morali prežo postaviti precej blizu, od 3 do 5m. Odvisno od ločljivosti, ki jo premore vaš aparat in posledično kakšen izrez si lahko privoščite. To pa je že tema kakšne naslednje objave.

JEZERO ŽOVNEK

V teh dneh je jezero kar dobro obiskano. Poleg nepreglednega števila črnih lisk, mlakaric, veliko belih in sivih čapelj sem uspel prešteti 182 velikih kormoranov, zbranih na jezeru v jati. Ocenjujem pa, da jih je na celem jezeru krepko preko 200. Med liskami so bile pomešane še 4 sivke in 1 čopasta črnica ter precej čopastih ponirkov.

OBROČKANJE PTIC NA BARJU

Za uspešno fotografiranje ptic je, kot že omenjeno, potrebno veliko znanja o pticah samih. In eden najboljših načinov za pridobivanje tega znanja je ravno druženje z ornitologi na raznih akcijak, kot je bila tale današnja naprimer. Nekaj utrinkov z obročkanja na Barju, katerega je vodil Dare Fekonja: