PRIPRAVA LOJNE POGAČE

V teh dneh, ko mraz pošteno stiska, so ptice naše pomoči še posebej vesele. Prav lojne pogače bodo pticam povrnile v mrzlih zimskih nočeh izgubljeno energijo. Priprava lojne pogače je zelo enostavna in je lahko prav prijeten dogodek za vso družino in prijatelje.

Najprej potrebujemo goveji loj ali svinjsko salo. Dobimo ga lahko pri kakšnem mesarju ali pri domačih kolinah. Narežemo ga na kose, damo v posodo in stopimo (topimo ga lahko tudi v kuhinjski pečici). Topimo tako dolgo, da postane popolnoma tekoče in bistro.

Ko se mast ohladi, a je še vedno tekoča, vanjo stresemo ptičjo hrano (sončnična semena, proso, neslane arašide ...).

Nato maso premešamo in pustimo, da se začne strjevati. Preden se popolnoma strdi, jo razdelimo v pripravljene posode ali lončke.

Pri pripravi lončkov bodimo iznajdlivi. Lončke na dnu preluknjamo in skozi odprtino (ki naj ne bo prevelika) napeljemo vrv, katero nekajkrat prevežemo, tako da se narobe obrnjen lonček nanjo obesi. Na vrv, ki bo kasneje v lončku, lahko obesimo kakšno vejico, tako da na koncu en del le-te štrli iz pogače in omogoča pticam boljši oprijem pri hranjenju.

Lojne pogače bodo obiskovali predvsem ptičji akrobati, kot so vse vrste sinic, občasni pa bodo tudi drugi gosti.

NASVET:
Izogibajmo se uporabi prozornih lončkov, ker bodo ptice poskušale zobati z zgornje namesto s spodnje strani. Pogačo lahko ohlajeno tudi enostavno oblikujete v krogle, katere postavite v krmilnice, jih obesite na drevo ali položite na okensko polico. Če boste obešali pogače v lončkih izven vaših vrtov, ne pozabite praznih posod kasneje pospraviti.

DETEL, veliki in srednji

Pri nas poznamo šest vrst detlov in vsi so črno belo lisasti. Če jih naštejem po pogostosti pojavljanja, bi bil vrstni red sledeč: veliki detel, srednji detel, mali detel, belohrbti in triprsti detel in najredkejši sirijski detel. Več o razlikovanju med njimi si lahko preberete v prvi letošnji številki revije Svet ptic kjer  je poleg opisov tudi določevalni list z ilustracijami oz. v kakšni drugi literaturi.

Naj opišem razlikovanje med najpogostejšimi tremi. Načeloma je veliki detel res nekoliko večji od srednjega, a razlika ni ključ za razlikovanje. Medtem ko je mali veliko manjši in hkrati najmanjši med vsemi. Med velikim in srednjim najprej opazimo razliko v izrazu na "obrazu". Srednji detel deluje nekako nenaličeno, ker ima veliko belega okrog oči, veliki pa ima črne lise po glavi bolj izrazite. Rdeča kapa pri srednjem detlu poteka od zaglavja skoraj do kljuna, pri velikem pa je rdeč le del med zaglavjem in temenom - odrasel samec (samica rdeče proge nima, mladič ima rdeče celotno teme). Trebuh srednjega detla je črtkast in rahlo rožnat, pri velikem pa je bel. Oba sta rdeča pod repom.

Veliki detel Dendrocopos major (samica)

Veliki detel Dendrocopos major (odrasel samec)



Srednji detel Dendrocopos medius 

NASVET

Detel kot mnogo drugih ptic preletava svoje območje po določenem vzorcu in ga z nekaj potrpežljivosti z lahkoto fotografiramo na določenem mestu. Pozimi obiskuje tudi lojene pogače.

TEHNIKA

Ker je detel srednje velik ptič nam bo za fotografiranje iz dobrega kritja zadostoval že 300mm objektiv.

ŽERJAVI

Danes ob 17:45h so nad Novim mestom leteli žerjavi v smeri JZ. V formaciji je bilo cca 100 osebkov.

Na sliki je del levega krila formacije v V obliki.

PORTRET TAŠČICE

Taščica (Erithacus rubecula) je prava ptičja manekenka. Prav mirno poseda na prežah svojega območja in razkazuje svoje barve. Ko ugotovimo njene navade in gibanje jo zlahka počakamo na najlepšem  mestu. Njena oranžna barva tudi v turobnih zimskih dneh poživi naše fotografije.

NASVET
Pri fotografiranju ptic poskušajmo ohraniti podoben pristop kot pri portretiranju ljudi. Ne trudimo se vedno izolirati ptice od okolja. Včasih poskušajmo ujeti del narave, v kateri ptica živi. Fotografijo pa naredimo zanimivejšo z dobro kompozicijo.

TEHNIKA
Največkrat smo primorani k uporabi teleobjektiva, ker se drugače kljub dobremu kritju ptici ne moremo približati. Če hočemo narediti posnetek kot je prvi zgoraj, si lahko pomagamo z daljinskim proženjem fotoaparata, katerega postavimo blizu mesta, kjer pričakujemo, da se bo ptica pojavila. Tako lahko uporabimo širokokotni objektiv, da se nam ozadje zariše in ne izgine v neostrini. Na zgornjem posnetku je uporabljen 24mm objektiv (na senzorju polnega formata). Če bi bila zaslonka še bolj zaprta, bi bilo ostrine v ozadju še več, vendar bi z daljšim časom zaklopa tvegal zabrisan posnetek ptice. Uspeh te tehnike temelji predvsem na principu poskusov in napak ter sreče, seveda! Ostala dva posnetka sta narejena s 400mm objektivom.

PTIČJA KRMILNICA

Najprej nekaj besed o tem, ali je hranjenje ptic sploh smiselno. Kratek odgovor je DA, a premišljeno. Stroka je mnenja, da dopolnilno hranjenje nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Ima pa to početje veliko pedagoško in izobraževalno vrednost. Več o stališču DOPPSa si lahko preberete tukaj: HRANJENJE PTIC POZIMI, ali v žepni knjižici PTIČJE ZBIRALIŠČE - KRMILNICA Detlef Singer

DLESK
Coccothraustes coccothraustes

Je malo večji ptič in je v krmilnici deležen posebnmega spoštovanja s strani ostalih ptic.









Ptičja krmilnica na našem vrtu je lahko tudi odlično vadbišče naše fotografske spretnosti. Vse kar se bomo tu naučili, bomo lahko kasneje uporabili v naravi. Ne pozabimo, da je naš vrt del življenskega okolja mnogim pticam, še posebej pozimi, ko se nekatere vrste približajo človekovim naseljem, kjer najdejo več hrane.

Za naše fotografiranje ptic v bližini krmilnice je zelo pomembno, da krmilnico postavimo v bližino rastlinja, ki nam bo dajalo naraven videz fotografij. Še posebej bodimo pozorni  na ozadje, da nam npr. avtomobili ne bodo z nenaravnimi barvami kazili posnetka. Istočasno pa moramo poskrbeti, da okolica krmilnice ne bo omogočala lačnim mačkom enostaven dostop do ptic. Res da je fotografiranje ptic na sami krmilnici najenostavnejše, a delujejo fotografije precej nenaravno in prav kmalu se nam začnejo ponavljati, čeprav bodo na njih različne ptice.

Objavljam nekaj fotografij ptic, ki so bile vse posnete v neposredni bližini krmilnice, na majhnem vrtu sredi urbanega naselja in blizu prometne ceste.

Velika sinica
Parus major

Velike sinice bodo naš pogost gost. Prihajale bodo tako posamično, kot tudi v večjih skupinah. Hrano največkrat odnesejo s krmilnice na odmaknjeno mesto blizu krmilnice, kjer jo v miru obdelajo. Vedno znova se vračajo na enako mesto in tu jih lahko lažje fotografiramo.





Močvirska sinica,
Poecile palustris

Je nekoliko manjša od velike sinice in ima podobne navade. Je mogoče celo malo bolj živahne narave.

Plavček
Cyanistes caeruleus

Je skupaj s čopasto sinico med najmanjšimi sinicami. Zanimivo je, da so samice bolj intenzivnih barv kot samčki.

Taščica
Erithacus rubecula

Dostikrat dlje časa sedi na svojem mestu v bližini krmilnice in potrpežljivo čaka, da se najprej najejo množični vrabci in bojevite sinice.

Domači vrabec
Passer domesticus

Vrabec bo dostikrat najštevilčnejši obiskovalec naše krmilnice, a zato nič manj zanimiv za fotografiranje.










Seveda bodo obiskovali našo krmilnico tudi drugi ptiči. Najbolj pa bo to odvisno od tega, kje bo krmilnica postavljena (v bližini gozda, v urbanem okolju, na kakšni nadmorski višini ...) in kakšno hrano boste nastavljali.

NASVET
Z krmljenjem ne pretiravajte, a bodite z njim konstantni. Hrano v pozni jeseni počasi uvajajte in ravno tako spomladi s krmljenjem odnehajte. Priprava ptičjih pogač je lahko prav prijetno opravilo v zimskih mesecih. Zanimivo bo tudi otrokom. Podučite jih tudi o ptičjih vrstah.

TEHNIKA
Ptice se bodo na našo bližino kaj hitro navadile, še posebej v mrzlih zimskih dneh, ko jim bo v naravi zmanjkovalo hrane oz. bo le ta zamrznjena. Zato takrat ne bomo potrebovali maskirne oprave ali šotora. Če pa želimo na krmilnici presenetiti kakega detla, pa bomo morali biti bolj skriti in mirni.

Ptice ob krmilnicah bomo lahko fotografirali že z zoom objektivom 70-300mm ali celo z 70-200mm. Zoom objektiv nam bo v gneči pomagal poiskati ptico, ki je bolj na miru in jo bomo z zoomiranjem nato približali na željeno velikost. Ker nam v zimskih dneh dostikrat primanjkuje svetlobe, nam bo tudi podnevi prav prišla bliskavica za doosvetljevanje (še posebej kadar ni snega ali če zoom objektiv ne bo svetlobno dovolj močan). Sam se zadeve lotim kar s 400mm objektivom in stojalom, ker sem tega objektiva navajen in ker z daljšo goriščnico ozadje še lepše izgine v neostrini.

KAZEN ZA POTRPEŽLJIVOST

Se zgodi, da potrpežljivo čakanje na foto trofejo obrodi neželjene stranske učinke. Ždenje v trsju se mi nikdar ni zdela pretirano nevarna zadeva, dokler je nisem odnesel z oteklim "žnabljem". Poleg otekline, katero pripisujem zelo hudemu komarju, sem domov prinesel še fotografijo bičje trstnice.

Bičja trstnica
Acrochepalus schoenobaenus

TEHNIKA
Ptička ni bila prav nič plašna in je radovedno skakljala okrog mene po trsju. Tako blizu, da sem moral fiksnemu teleobjektivu (400mm) dodati 25mm makro obroč. Slikano z roke brez stojala.

MALI PONIREK

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis se izven gnezditvenega obdobja velikokrat preseli na tekoče vode. Tako je tudi na reki Krki v Novem mestu prav pogost gost. Za razliko od ostale družbe (rac mlakaric in labodov) je mali ponirek kar previden ptič. Težko se mu je približati, saj se prav kmalu potopi in pod vodo odplava v varno zavetje oziroma na primerno oddaljenost.

Mali ponirki se prehranjujejo z ribami, žabami in vodnimi žuželkami. Če jih opazuješ med hranjenjem ugotoviš, da so prav spretni lovci in pravi mali požeruhi. Ribice katere goltajo so glede na njihovo velikost sorazmerno velike.

V zimskem času se poletno temno rjavo do črno svatovsko perje na zgornji strani spremeni v sivo rjavo. Poleti od daleč vidna rumena lisa ob korenu kljuna je pozimi bolj blede barve. Poletna rdeče-rjava obarvanost glave in vratu je pozimi svetlo rjave barve.

TEHNIKA

Velikokrat razmišljam o tem, da bi bilo na sprehodu bolj praktično nositi kak kompakten fotoaparat s super zoomom, a me fotografije narejene z zrcalorefleksnim (DSLR) vedno prepričajo, da je vredno nositi malo težji nahrbtnik s fotografsko opremo. Zgornje fotografije so nastale z mostu za pešce, ki povezuje oba bregova reke Krke, a je 400mm objektiv z dodanim 1.4X konverterjem na crop ohišju komaj zadostoval za solidne posnetke. Slike so narejene brez stojala in brez stabilizacije. Če preračunamo: 400mm x 1.4 = 560mm x 1.6 (crop) = 896mm in kar nekaj izreza na koncu, dobimo krepko čez 1000mm. Današnji super zoom kompakti zmorejo nekje do 560mm, nekateri celo do dobrih 800mm, a dvomim da nam pri maksimalnem zoomu ostane še kaj možnosti za dodatni izrez.