S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 15. april 2023

VRBINA V DEŽJU

Letošnji april je povsem aprilski. Sploh vikendi, ko imamo običajno več časa za terenske aktivnosti, dežuje kot za stavo. Kar za samo opazovanje ptic ni nujno slabo, saj vremenska fronta običajno prizemlji ptice na selitvi.

Zato se kljub slabi napovedi odpravim v Vrbino, kjer bi se lahko našlo kaj zanimivega. Žal sprva večjih niti manjših presenečenj ni bilo. Našel sem le premočene stalne prebivalce Vrbine.

Nato so me preleteli trije škurhi, ki so morali za kratek čas prekiniti svoje potovanje in se okrepčati na travniku. Sprva dogodku nisem posvečal prav velike pozornosti in naredil dokumentarni posnetek, saj škurhov v Vrbini ne srečaš prav pogosto.

Svetlobni pogoji so bili res slabi, a vseeno pregledam posnetek, da ugotovim, če se bo iz njega dalo narediti kaj uporabnega. Ugotovim pa, da je eden izmed škurhov pravzaprav mali škurh. Odločim se, da jih poiščem in potrdim odkritje.

Škurhi so se prehranjevali na travniku med avtocesto in zadrževalnikom. Malega škurha najprej nisem opazil, nato pa je od nekje priletel in se pridružil ostalim šestim velikim škurhom.

Medtem ko sem opazoval škurhe, je za mojim hrbtom kljub dežju neutrudno prepeval veliki strnad. Že leta prepeva na istem mestu. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, ali gre za isti osebek.

Na nasipu so se spreletavale velike jate rumenih pastiric, rumenih strnadov, travniških cip in ostalih manjših ptic. Rumene pastirice so posedale tudi na obrežni vegetaciji, kjer se jih je dalo lepo fotografirati.

Med pticami na tleh sem iskal kakšnega posebneža. Še najbližje temu je bila vriskarica, cipa, ki jo je izdajal rahlo oranžno rožnat trebušček.

Na samem jezeru so se zimski gosti že odpravili. Ostale so mlakarice in kar nekaj čopastih ponirkov. Na preletu pa so se ustavile regljajoče reglje.

Nad vodno gladino so svoje kosilo lovile velike jate lastovk. Tako kmečke kot tudi mestne. Večje skupine kmečkih lastovk so posedale in čebljale na manjših drevesih na otokih in na nasipu.

Na koncu sem odkril še enega preletnika, ki se je krepčal v tako imenovanem rezervnem habitatu. En sam polojnik se je sprehajal gor in dol v plitki vodi gramoznice.

Konec koncev sem kljub kislemu vremenu preživel zanimivo dopoldne in na terenu in naredil nekaj zanimivih posnetkov. Ptice se bodo posušile in posijalo bo sonce, prav gotovo.


četrtek, 13. april 2023

ENA SAMA ŽVIŽGAVKA

Se zgodi, da prideš na teren, ki veliko obljublja, čaka pa te en sam ptič. Od obiska posestva Brdo sem pričakoval več. Žagarji so mi pobegnili tik pred nosom, reglje tudi, ostala je ena sama žvižgavka, če ne štejem nekaj mlakaric, ki so čofotale čisto blizu obale..

Račji otok z okolico je sicer parkovno urejen z večjimi vodnimi površinami, kjer bi načeloma lahko srečal kakšno zanimivo divjo vodno ptico, ki bi mogoče pustila dovolj blizu za zanimiv posnetek.

Dan je bil lep, vstopnina plačana, zato je bilo potrebno izkoristiti to, kar mi je bilo dano.

Žal pa žvižgavka ni počela kaj prav posebej zanimivega. Plavala je gor in dol prav po sredini jezera, malo predaleč za moj okus. Ni mi preostalo drugega, kot da čakam, da se bo zgodilo kaj bolj imenitnega.

In glej zlomka. Že po slabih desetih minutah se je žvižgavka odločila, da se malo pretegne in poleti.

Najprej v eno stran.


Nato še v drugo. In to je bilo to. Pristala je na isto mesto, na sredini jezera in naprej plavala gor in dol...

nedelja, 5. marec 2023

PTICE NAŠIH KRAJEV V.

Spet je prišel čas za objavo ptice naših krajev, kjer se zbirajo tako ali drugače zanimivi posnetki, ki še niso bili objavljeni v tem blogu. Vse fotografije so nastale v letu 2022.

FEBRUAR

Siva čaplja

Stržek

Črna žolna

MAJ

Rakar

Rjavi srakoper

Prosnik

Navadna čigra

Rumena pastirica

JUNIJ

Črnočeli srakoper

Veliki detel

Zelena žolna

JULIJ

Cikovt

Brglez

Ruševec

Drevesna cipa

Vriskarica

Divja grlica

AVGUST

Rjava in siva čaplja

Črna čigra

Breguljka

Ploskokljunec

SEPTEMBER

Mala bela čaplja

OKTOBER

Veliki strnad

torek, 28. februar 2023

GOZDNI ŠKRAT, MALI SKOVIK

Kakor nas s svojo prikupnostjo očara mali gozdni palček - stržek, tako nas s svojo pojavo in predvsem velikostjo preseneti gozdni škrat - mali skovik.

Sam sem v naših gozdovih to prikupno sovico prvič opazoval pred desetimi leti. V starem sadovnjaku opuščene kočevarske vasi smo z družbo nabirali prava bio jabolka in orehe. Ker sam nisem prav posebej zavzet nabiralec, sem z daljnogledom oprezal po drevesih na robu sadovnjaka.

Takrat sploh vedel nisem, kaj opazujem in da je sova lahko tako majhna, si niti predstavljati nisem mogel. Ob prebiranju literature sem ugotovil, da je pojavljanje malega skovika v teh koncih slabo raziskano in podatkov praktično ni bilo.

Gozdni sestoji in nadmorske višine Kočevskega Roga so za malega skovika naravnost idealni. Zakaj malega skovika v teh prostranih gozdovih ne bi bilo, mi ni bilo jasno. Tudi Gorjanci bi mu morali odgovarjati. A dejansko podatkov za malega skovika zadnjih 10 let vzhodno od Kočevja skorajda ni. V Atlasu ptic Slovenije je en sam podatek, plus moje opazovanje oktobra 2013.


Zato sem bil toliko bolj vesel, ko se izvedel, da je bil mali skovik ponovno opazovan skoraj tam, kjer sem ga sam prvič srečal pred desetimi leti. V pretežno iglastem gozdu z manjšimi bukovimi sestoji in posameznimi posekami, na nadmorski višini slabih 600 m.

Mali skovik je naša najmanjša sova, ki je aktivna predvsem podnevi, tudi podnevi ali tudi ponoči, odvisno kje prebereš. Kljub temu jo bomo v gozdu zelo težko opazili. Prej bomo slišali njegovo oglašanje, ki predvsem manjšim pticam nažene strah v kosti.

Prisotnost malega skovika v gozdu potrdi tudi zelo burna reakcija ptic na njegovo oglašanje. Kljub temu da pri nas v primerjavi z malimi sesalci ptice predstavljajo manjši delež njegovega jedilnika.

Malega skovika bomo zelo težko zamenjali s katero koli drugo sovo. Čeprav je njegovo večinoma plosko teme včasih lahko tudi zaobljeno, odvisno od drže, ga s koconogim čukom, ki je tudi manjša sova, ne bomo zamenjali. Njegova proporcionalno veliko večja glava na temenu nikdar ni ploska.

koconogi čuk

Mali skovik ima še eno zanimivo značilnost. To so lažne oči na zatilju, ki naj bi ga varovala pred napadi plenilcev z zadnje strani. To ukano poznajo tudi nekatere druge vrste sov, dvoživk, metuljev in verjetno še katere druge živali.

Bele pike na temenu pa nam povedo, da opazujemo odraslo ptico.

Ali so tokrat opazovani mali skoviki zimski klateži ali del gnezdeče populacije, je zelo težko reči. Zelo vesel bi bil, če bi lahko njegovo prisotnost potrdili tudi v pomladnem času.

četrtek, 9. februar 2023

POZIMI VČASIH PADA TUDI SNEG

Letošnja zima je celo priskrbela manjšo količino snega in nekoliko nižje temperature. Priložnost ki je ne gre zamuditi. Odpravim se na domači teren, pogledat kaj počno ptice. V glavnem so se poskrile v zavetje.

V krošnjah je obupano posedalo še nekaj velikih belih čapelj.

Ko je začelo spet snežiti, je jata kreheljcev naredila dva kroga. Kot bi se želeli ogreti.

In par labodov se pri opravljanju svojih ritualov ni dal motiti.