STRŽEK Troglodytes troglodytes

Pravzaprav sem šel v Krakovski gozd gledat za svatujočimi plavčki -žabami. Modrih žab ni bilo od nikoder, v krošnjah pa je vse žvrgolelo. Od vseh se je najbolj razburjal stržek, ko sem prestopil meje njegovega teritorija. Zletel je visoko med veje dreves, kar zanj ni najbolj značilno.

Odločil sem se, da mu malo ponagajam. Zavrtel sem mu stržkovo petje in samček je začel na vso moč iskati tekmeca, ki ga v resnici ni bilo.

Sam sem ga pričakoval na podrtem deblu, obraščenim s sveže zelenim mahom, in obsijanim s soncem, tam kjer je prepeval minuto poprej. Kot bi vedel, da se delam norca iz njega, ni in ni hotel zapeti na svojem starem mestu. Na koncu mi je sicer uspelo narediti posnetek pojočega stržka v značilni pozi, s krasnim zamegljenim ozadjem. Žal pa je nanj padalo tudi nekaj snce.

NASVET
Stržek se zelo dobro odzove na svoje petje. Ker tudi sicer leta nizko med podrastjo in grmičevjem, ga bomo zlahka fotografirali.

TEHNIKA
Mp3 predvajalnik, mini aktivni zvočnik na baterije in standardna oprema: 400mm, stojalo in maskirno pregrinjalo.

RUMENI STRNAD in mobilni telefon

Moj prvi poizkus privabljanja ptic z zvočnimi posnetki je bil presenetljivo uspešen. Na posnetke ptic predvajane prek mobilnega telefona se je odzvalo precej ptic: večina sinic, kosi in cikovti in tudi zelena žolna je začela nemirno preletavati jaso, kjer sem predvajal posnetke. Na koncu, ko se je dan že prevešal v mrak, se je odzval še rumeni strnad.

Strnad je že po nekaj minutah priletel na drevo, v neposredno bližino zvočnega vira in zanimivo, sploh se ni zmenil zame. Lahko sem na razdalji nekaj metrov brez težav fotografiral radovedneža brez vsake maskirne opreme.

TEHNIKA

Zaradi slabe svetlobe sem bil primoran uporabiti bliskavico, zato so barve nekoliko nenaravne, prenasičene in slika deluje precej "ploščato", brez globine. Ostala oprema je klasična: stojalo in 400mm objektiv.  

PREDAVANJE

Vse ki vas zanima fotografiranje ptic v naravi vas vabim na predavanje, ki bo v četrtek 10.3.2011 ob 19 uri, v prostorih Prirodoslovnega društva, na Križevniški ulici 7 v Ljubljani. Vstop je prost.

Fotografiranje ptic 3. del DODATNA OPREMA

Fotografiranja ptic se lahko lotimo že z osnovno fotografsko opremo - s fotoaparatom in primernim objektivom - in naredimo izjemne posnetke. Lahko pa bomo ves dan prenašali težak nahrbtnik poln najrazličnejše opreme in na koncu ne bomo imeli kaj pokazati. To seveda ne pomeni, da pri fotografiranju ptic dodatne fotografske opreme ne potrebujemo!

O tem, kako se bomo pticam približali in kako se bomo zamaskirali, smo že govorili v 1. delu in o osnovni fotografski opremi za fotografiranje ptic v 2. delu.

Na kratko o maskiranju
Sam uporabljam maskirno pregrinjalo, ker je lahko (cca 600g), se z lahkoto spravi v nahrbtnik, hitro se pripravi za uporabo in hitro pospravi. V njem se lahko tudi premikamo naokrog in ga uporabimo kot maskirno pelerino. Obstajajo tudi impregnirane različice, ki pa so nekoliko težje. Edina slabost pregrinjala je, da se v njem ne moremo toliko gibati kot v maskirnem šotoru. V maskirni preži bomo potrebovali tudi ribiški/lovski stolček.

Stojalo

Pri uporabi maskirnega pregrinjala ali šotora je stojalo obvezen del dodatne opreme. Pri fotografiranju izven kritja pa je uporaba stojala predvsem odvisna od goriščne razdalje objektiva, svetlobnih pogojev in od tega, če je objektiv oz. ohišje aparata opremljeno s stabilizacijo slike. Kar se stabilizacije tiče, si lahko moje mnenje preberete v 2. delu. Kakor koli zadeve obračamo, bomo na koncu s seboj nosili stojalo. Teorija gre nekako takole: težje je stojalo, boljše je. A vseeno ne pretiravajmo. Če že imate težko stojalo, katerega uporabljate v studiu, boste najverjetneje morali kupiti še nekoliko lažje stojalo, katerega boste bolj ali manj lahko prenašali. Če se odločite za karbonsko izvedbo, boste težo zmanjšali le za morda 200g, cena pa bo 2-3-kratna. Moj nasvet je: izogibajte se stojalom s plastičnimi deli v glavi in stojalom z mehanizmom za dvigovanje srednjega stebrička z ročico. Ker boste zelo redko stali pri fotografiranju ptic, tudi ni potrebno, da je stojalo zelo visoko. Glava naj vam omogoča enostavno upravljanje, če se le da z eno roko. Izogibajte se 3D glavam s tremi ročicami. Če ste navajeni na kroglično glavo, naj bo le-ta pravilno dimenzionirana glede na težo opreme. Pri uporabi super teleobjektivov tudi sam priporočam posebne glave, kjer je objektiv uravnoteženo obešen (gimbal head). Način utrjevanja nog (sponke ali navojno) je stvar navade. Zdi se mi, da se stojalo s sponkami postavi hitreje.

Poleg trinožnega stojala včasih uporabljam tudi enonožno stojalo. Predvsem takrat ko vem, da bo svetlobe dovolj in ne bom imel časa postavljati trinožnega stojala. Ker uporabljam objektiv brez stabilizacije, je v večini primerov obvezna vsaj uporaba enonožnega stojala. Namesto stojala se dostikrat uporablja tudi "bean bag", vreča/žakelj napolnjen s fižolom ali suhim grahom, sončničnimi semeni, peskom ..., na katerega enostavno položite fotoaparat. Zadeva je zelo uporabna pri fotografiranju iz avta. Pri spodnji sliki pa je bilo uporabljeno stojalo, ki se ga enostavno ovije okrog veje, ali kakšnega drugega predmeta, za proženje pa uporabi daljinsko prožilo.

Daljinsko prožilo

Uporabljamo ga lahko pri daljinskem proženju kot tudi pri proženju, ko za fotografiranje uporabljamo živi pogled prek zaslona. V mislih imam predvsem brezžično prožilo, ki deluje na podlagi radijskega signala in ne IR svetlobe. Originalna prožila proizvajalcev fotoaparatov so navadno precej draga reč, a tudi prožila neodvisnih proizvajalcev delujejo brez težav.

Telekonverter

Milimetrov na objektivu je pri fotografiranju ptic vedno premalo, zato je telekonverter več kot odlično pomagalo. Čeprav bomo včasih pri uporabi telekonverterja izgubili možnost avtomatskega ostrenja, bomo uspeli z njim narediti zelo dobre fotografije. Obstajajo telekonverterji z 1.4X, 2X in celo 3X-no povečavo. Zadnje odsvetujem, tiste z 2X-no povečavo pa le v kombinaciji z zelo kvalitetnimi objektivi. V vsakem primeru pa priporočam uporabo telekonverterja z objektivi s fiksno goriščno razdaljo. Zavedajmo se, da bomo poleg nekaj kvalitete izgubili tudi 1 zaslonko pri 1.4X in 2 pri 2X. Tako bo v prvem primeru objektiv z maksimalno svetlobno močjo (zaslonko) f 5.6 postal f 8.0 in v drugem primeru f 11.0. Avtomatsko ostrenje navadno deluje do zaslonke f 5.6, pri profesionalnih fotoaparatih pa do f 8.0. Obstajajo recepti, ko prelisičimo fotoaparat z lepljenjem kontaktov med objektivom in ohišjem, a zadeva ne deluje zanesljivo, morda pogojno v dobrih svetlobnih pogojih (preizkušeno!).

400mm f 5.6 + 1.4X + nekaj izreza, ročno ostrenje

Bliskavica

Uporabi bliskavice bom posvetil posebno objavo zato naj le povem, da je pri fotografiranju ptic kar uporaben pripomoček. Uporabimo jo pri doosvetljevanju ptic v senčnih krošnjah, takrat ko poskušamo zamrzniti del njihovega hitrega gibanja ali poudariti strukturo peres ob oblačni difuzni svetlobi.

Doosvetlitev z bliskavico.

Makro obročki

Pridejo prav v primeru, ko ima teleobjektiv premajhno minimalno razdaljo fotografiranja, kar je pri fotografiranju malih ptic kar pogosto.

Čistilni pribor

V fotografski torbi/nahrbtniku ne sme manjkati vsaj nekaj čistilnih pripomočkov kot so jelenova krpica (danes navadno kakšen sintetičen nadomestek), čopič s puhalom, ... Čiščenje tipala raje opravimo doma!

Daljnogled

Pri iskanju ptic bomo potrebovali tudi daljnogled. Idealen bi bil seveda svetlobno močan daljnogled s premerom prednje leče tja do 50mm, a so ti precej veliki in težki. Načeloma se pri opazovanju ptic uporablja 10X-na povečava, sam pa sem ugotovil, da mi bolj ustreza 12X-na povečava in da mi tresenje ne povzroča težav. Vendar zaradi velikosti in teže na fotografski potep jemljem s seboj 10X26.

12X50 in 10X26

Pri nakupu manjšega daljnogleda priporočam nakup dražjega modela, čeprav tudi 2-3X dražji manjši model ne bo dosegel kvalitete, predvsem svetlobne jakosti večjega cenejšega modela.

Ostale koristne stvari

Sem spadajo predvsem rezervne baterije, zaščitni filtri, sončne zaslonke ..., ne pozabimo na "švicarski" nož. V dneh po deževju ali na močvirnem terenu nam bo prav prišel kak večji PVC kos ali vreča, kamor bomo odložili nahrbtnik ali torbo. PVC vreča nam bo prav prišla tudi pozimi, ko bomo mrzlo opremo prinesli v prostor. Če hočemo hitro segreti opremo jo že na mrazu zavijemo v PVC vrečko in jo prinesemo v topel prostor. Tako se bo kondenz nabral na vrečki in ne na opremi.

Nahrbtnik/torba

Na koncu moramo vse skupaj v nečem tudi prenašati. Za daljše pohode bo vsekakor najprimernejši nahrbtnik, čeprav nam oprema ni takoj pri roki. Če nimamo ravno velikega teleobjektiva, nam bo dovolj velik že relativno majhen nahrbtnik. A vseeno priporočam nakup nekoliko večjega, ker bo le-ta udobnejši zaradi večjih naramnic. Ko bomo na manjši nahrbtnik obesili še stojalo in stolček, nas bodo preozke naramnice pošteno rezale v ramena.

NASVET:

Včasih je naporno prenašanje težke opreme poplačano z neponovljivim posnetkom, ki bi ga sicer zamudili, če bi kak kos opreme zaradi varčevanja s težo pustili doma.

ŠALEŠKA JEZERA - Velenjsko jezero

Velenjsko jezero je tako kot ostala šaleška jezera (Škalsko in Družmirsko) posledica izkopavanja lignita. Velenjsko je največje med šaleškimi jezeri in je po večletnih prizadevanjih in izvajanju sanacijskega programa postalo zanimivo vodno telo; ne samo kot rekreacijsko območje temveč tudi pomembno zbirališče vodnih ptic, in je kljub industrijski kulisi primerna destinacija za nedeljski izlet in opazovanje vodnih ptic.

Nastopajo: črna liska fulica atra, labod grbec cygnus olor, zelenonoga tukalica gallinula cloropus, siva gos anser anser.

TEHNIKA
Fotoaparat DSLR APS-C, objektiv 400mm, stojalo. Čas zaklopa naj bo za zaustavitev gibanja čim večji, od 1/1000s naprej!

NASVET
Zelo primeren čas za obisk velikih jezer je takrat, ko se led počasi začenja topiti in nastajajo odprtine v ledu blizu obale, v katerih se zadržuje večje število ptic.

Canon 7D in 1D MkIV

Na kratko bom opisal dva trenutno nam najbolj zanimiva modela iz canonovega sistema. Če si ju lahko privoščimo, je drugo vprašanje. Zato ju bom postavil ob bok cenejši alternativi (Canon 50D), ki pa se počasi umika iz prodaje.

Canon 7D

Osnovne lastnosti: APS-C (1.6X) tipalo, 18 milijonov slikovnih pik, 8 posnetkov na sekundo, 19 AF točk, HD video, ohišje iz magnezijeve zlitine.

Več splošnih testov si lahko preberete na različnih mestih na spletu:
Slo-foto,  e-Fotografija, dpreview, ...




Canon 1D MkIV

Osnovne lastnosti: APS-H (1.3X) tipalo, 16.1 milijonov slikovnih pik, 10 posnetkov na sekundo, 19 45 AF točk, HD video, ohišje iz magnezijeve zlitine.

Več splošnih testov si lahko preberete na različnih mestih na spletu:

e-Fotografija, dpreview, ...






Da ne primerjamo hrušk z lubenicami soočimo dva sorodna modela (50D in 7D), čeprav pri Canonu pravijo, da je 7D povsem nova zgodba. Res da je fotoaparat samo orodje in je tudi res, da z boljšim orodjem naredimo boljši izdelek. Fotografi se navadno ob prihodu novejših modelov prepričujemo, da novejši niso nič boljši od tistih, ki jih imamo, vse dokler ne prihranimo dovolj za novo "igračo".

7D ISO
Večno vprašanje: ali je naslednik boljši pri uporabi večje občutljivosti tipala? Večina uporabnikov je nad 7D glede tega navdušena in testi so pozitivni. Kako pa je zadeva videti v praksi in kolikšna je razlika? Ali je vredna svojega denarja?

Na prvi pogled je razlika tako majhna, da ni vredna razmisleka o nakupu toliko dražjega fotoaparata. Preizkus na terenu pa pokaže povsem drugo sliko in upraviči svojo ceno.

Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/2500s, ISO 800

Pri 50D se prve težave začnejo pri ISO 800. Še posebej takrat, ko je neostrina ozadja v senci oz. je ozadje temnejše. Zato se je najbolje držati ISO 400, dokler je to možno. (Sam zagovarjam "okrogle" ISO vrednosti: 100, 200, 400, 800, 1600, ... Čeprav pri preizkusu nisem ugotovil večjih pomanjkljivosti pri vmesnih vrednostih.) Zagotovo lahko trdim, da lahko 7D brez težav uporabljamo pri ISO 800 in celo več! Sam šum pri večjih občutljivosti je nekoliko drugačen in ga tudi pri kasnejši obdelavi lažje odpravljamo.

Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f5.6, 1/2000s, ISO 800

Fotografiranje z roke brez stabilizacije in fotografiranje ptic v letu je postalo enostavnejše. S 50D je bilo fotografiranje brez stojala s 400mm objektivom brez stabilizacije možno le ob zelo dobrih svetlobnih pogojih. Odstotek uporabnih fotografij se s 7D drastično poveča! Objektiv EF 400mm 5.6L USM postane še uporabnejši.

7D 18 milijonov slokovnih pik
Ugotovili smo, da večje število slikovnih pik ni poslabšalo uporabnosti fotoaparata pri večjih občutljivostih. Toda ali potrebujemo 18 milijonov slikovnih pik? Odgovor je zopet DA!

Že pri 50D (15 milijonov slikovnih pik) si lahko iz ležečega posneteka izrezal pokončnega, v kolikor nismo potrebovali večje povečave. Pri 7D to naredimo s toliko večjo lahkoto. Kvalitetnejši je objektiv, boljši bodo rezultati. Je pa res, da moramo pri ostrenju posnetkov v obdelavi uporabljati večje vrednosti zaradi velikega števila slikovnih pik.

Izrez ležečega posnetka, Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/1250s, ISO 800

7D AF (avtomatsko ostrenje)
Izbira načina AF je pri 7D glede na vse ostale modele zelo razširjena in nam lahko na začetku povzroča več nevšečnosti kot koristi. Na srečo lahko vse načine, ki jih ne bomo uporabljali v meniju, enostavno izključimo. Sam sem potreboval kar nekaj dni na terenu, da sem ugotovil prednosti posameznih nastavitev. (Pri ogledu 7D v trgovini raje pustite AF nastavitve pri miru, ker vas bodo prej zmedle kot navdušile.) Pri 50D je bil občutek, da lahko z izbrano AF točko (najbolje sredinsko) zgrešimo npr. ptico v letu, medtem ko z razširjeno sredinsko AF točko s sosednjimi štirimi točkami pri 7D lažje sledimo motivu. Samodejna izbira točk(e) v posameznem segmentu ostrenja je za hitre ptice še vedno nekoliko prepočasna. Potrebno je veliko dela in preizkušanja, da ugotovimo najboljše nastavitve za naš način fotografiranja. Možno  je tudi, da bo nekomu bolj odgovarjal ta, drugemu drugi način. Končni rezultati so bili v mojem primeru odlični!

Canon 7D, 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/1000s, ISO 800
AI SERVO, AF razširjena centralna točka

8 posnetkov na sekundo
8 p/s (7D) je enostavno več kot 6.3 p/s (50D).

Canon 7D, 8 posnetkov na sekundo



Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/4000s, ISO 800


1D Mk IV
Druga zgodba, druga cena. Verjetno idealna kombinaciji z EF 500mm 4.0L USM (ali 600mm 4.0L USM) in 1.4X telekonverterjem.

Primerjava velikosti 1D Mk IV z EF 500mm 4.0L USM + 1.4X telekonverter in 50D z EF 400mm 5.6L USM. Razlika več kot 2X v teži in 5X v denarju!











Kljub vsemu navduši že 1D Mk IV z EF 400mm 5.6L USM, sploh če upoštevamo, da AF deluje tudi pri uporabi 1.4X telekonverterja in da je kvaliteta slike pri višjih občutljivostih (nad ISO 800) odlična, da o hitrosti (10 posnetkov na sekundo) in robustnosti ohišja sploh ne govorimo. Možnost izbire AF načina je nekoliko manjša kot pri 7D, čeprav ima več AF točk, a s tem kar ponuja opravimo vsako nalogo brez težav, ker je sama natančnost ostrenja in hitrost še večja!

Obe fotografiji narejeni z 1D Mk IV in EF 400mm 5.6L USM + 1.4X telekonverterjem, ISO 1600 v slabih svetlobnih pogojih.

ZAKLJUČEK

Če ne bi bilo tako velike razlike v ceni, bi bila odločitev med obema modeloma precej težka. Istočasno se lahko vprašamo, kaj potem Canonu 1D MkIV dviga ceno?

7D

Lastnosti, ki so lahko v določenih primerih tudi prednost:

- relativno nizka cena,

- APS-C tipalo (1.6X),

- manjše in lažje ohišje in možnost dodatnega držala z dodatno baterijo,

- več AF nastavitev.

1D MkIV

Pozitivne lastnosti, ki tudi opravičujejo višjo ceno:

- robustnejše ohišje in boljša zatesnitev pred zunanjimi vplivi,

- APS-H tipalo (1.3X), večja kvaliteta posnetkov pri višji občutljivosti,

- 45 AF točk, hitrejši in natančnejši AF, AF tudi pri minimalni zaslonki f8.0,

-10 posnetkov na sekundo.

Kdaj začeti razmišljati o7D in 1D MkIV? Če boste fotografirali statične ptice v solidnih svetlobnih pogojih, uporabljali stojalo ali objektive s stabilizacijo in obvladate osnove obdelovanja fotografij, potem nimate večje potrebe po sposobnejši kameri kot je 50D. Ko pa se stvari začnejo intenzivnejše premikati (hitrejše ptice v letu) ali pa vam zmanjkuje svetlobe, takrat vam bosta 7D ali 1D MkIV olajšali delo. Če vas poleg fotografiranja zanima še video, bo potreba po zamenjavi toliko večja.

NASVET

Pri izbiri nove fotografske opreme je najpomembneje, da jo preizkusimo tako, kot jo bomo kasneje uporabljali. Ker to vedno ni mogoče oz. se moramo za to malo bolj potruditi, lahko pregledamo teste in mnenja uporabnikov, ki določeno opremo uporabljajo za enako vrsto fotografije. Naj vas posamezna negativna mnenja, ki so nasprotna od večjega števila pozitivnih izkušenj, ne odvrnejo od nakupa.

VODNE PTICE POZIMI

Zima je čas, ko se na naših večjih vodnih površinah zbirajo ptice, ki pri nas prezimujejo. V mrzlih zimah, ko so vsa manjša jezera in ribniki zamrznjeni, se na nezamrznjenih jezerih zbira veliko število vodnih ptic.

Zbiljsko jezero ob sončnem vzhodu.

Kjer so jezera del urbanega okolja, ali pa so okrog njih speljane sprehajalne poti, pogosto najdemo opozorilne table z navodili, da se prosto živečim pticam ne približujemo preveč, jih ne vznemirjamo in jih ne hranimo. Na zbiljskem jezeru pa je verjetno hranjenje ptic del dolgoletne tradicije. Tu so ptice navajene ljudi in fotografiranje bo mačji kašelj. Ptice bomo lahko fotografirali zelo od blizu kot tudi v letu.

 Čopasta črnica Aythya fuligula

Labod grbec Cygnus olor

Labodova noga

Na manj obiskanih jezerih nam ptice ne bodo pustile tako blizu, a lahko kjub temu naredimo zanimive skupinske posnetke:

Mlakarice na ledu Anas platyrhyncos

Črne liske Fulica atra

Čopaste črnice Aythya Fuligula

Čopaste črnice Aythya Fuligula

Sivke Aythya ferina

Velika kormorana Phalacrocorax carbo

Duplinske kozarke Tadorna tadorna

NASVET
Jezera pozimi obiščite tudi v zgodnjih jutranjih urah, ko se sončni žarki prebijajo skozi jutranje meglice in nastale bodo zanimive fotografije. Pticam na vodi se boste težko približali, lahko pa uporabite trik, ki ne uspe prav vedno: ptice ki se potapljajo opazujte od daleč in izkoristite njihov potop, in se jim približajte kolikor morete dokler ne splavajo spet na površje.

Rjavovrati ponirek je pozimi brez rjavega vratu
Podiceps grisegena

TEHNIKA
Milemetrov na vašem teleobjektivu ne bo nikdar preveč! Ker boste fotografirali večinoma ptice na vodi bo potrebno posnetke koregirati med +2/3 in +1 (ali celo več) zaslonke, zaradi odseva svetlega neba na njeni gladini sicer bodo ptice podosvetljene.