KOMPAKTNI FOTOAPARAT
Za občasno dokumentiranje ptic, ki jih bomo videli na nedeljskih izletih, nam bo več kot dobro služil družinski kompaktni fotoaparat s super zoom objektivom. Objektivi na teh fotoaparatih dosegajo že zavidljive goriščne razdalje od 560 tja do 840 mm (primerljivo s 35 mm formatom). Za vse, ki še ne poznate osnove fotografske tehnike, predlagam, da si najprej preberete kakšno knjigo, vsaj uvodni del, tako boste lažje razumeli stvari, ki jih bom opisoval.
Najprej se pojavi vprašanje, zakaj bi s seboj nosili 5 kilogramski fotoaparat vreden 10.000 evrov? Poglejmo si prednosti in slabosti kompaktnih super zoom fotoaparatov:
PREDNOSTI
- Zaradi njegove majhne velikosti in teže ga lahko vzamemo vedno s seboj.
- Relativno nizka cena.
- Rezultati ob dobrih svetlobnih pogojih sploh niso slabi.
SLABOSTI
- Zaradi majhnega senzorja imajo kompakti relativno slabo kvaliteto slike pri slabših svetlobnih pogojih, kjer moramo uporabiti večjo občutljivost (ISO od 400 naprej).
- Kompakti so v primerjavi z zrcalnorefleksnimi fotoaparati dosti počasnejši (zaporedno fotografiranje, avtomatsko ostrenje ...)
- LCD slika v iskalu (pogled skozi objektiv) je skoraj neuporabna, tako smo primorani uporabljati LCD zaslon na hrbtu aparata, kar pa ni praktično pri fotografiranju živahnih ptic.
- Zaradi velikega razpona je objektiv pri najdaljši goriščni razdalji (tam, kjer ga bomo največ uporabljali) najslabši.
- Kompakti niso zasnovani za delo v zahtevnih razmerah.
ZRCALNOREFLEKSNI FOTOAPARAT
Kljub mamljivim goriščnim razdaljam in ceni, ki nam jo ponujajo kompaktni fotoaparti, se odločimo za delo z zrcalnorefleksnim fotoaparatom. Kot pri nakupu avtomobila se moramo tudi pri fotografiji odločiti za znamko. Če pa že imamo zrcalnorefleksni fotoaparat, potem moramo dokupiti le primeren objektiv. Drugače pa izbiramo v glavnem med petimi vodilnimi proizvajalci: Canon, Nikon, Sony, Pentax in Olympus. Prvi trije nam ponujajo ohišja s tipalom crop formata APS-C 22.3 X 14.9 mm (1.6X oz. 1.5X Nikon) in s tipalom polnega formata 36 X 24 mm. Pentax ponuja ohišja samo s crop tipalom, Olympus pa ima tipala v razmerju 4/3 in so veliki 18 X 13.5 mm (2X). Canon ima še ohišje s tipalom APS-H velikosti 27.9 X 18.6 mm (1.3X), katerega uporablja veliko profesionalnih naravoslovnih fotografov. Na prvi pogled se zdijo karakteristike Olympusa (2X) prava izbira, vendar kot smo ugotovili ima majhno tipalo več slabosti kot prednosti. Večina naravoslovnih fotografov posega po fotoaparatih z APS-C ali APS-H tipali, ker so le-ti danes že zelo kvalitetni, tudi pri večjih občutljivostih; so hitrejši od fotoaparatov polnega formata in dosegajo ločljivost tja do 18 mega pixlov. Vsaka izmed naštetih znamk ponuja kvalitetna ohišja in velik izbor objektivov. V kolikor pa med naborom objektivov izbrane znamke ne najdemo cenovno primernega objektiva, potem lahko izbiramo še med objektivi neodvisnih proizvajalcev, ki izdelujejo objektive za vse omenjene znamke.
 |
| Sam sem iz analogne fotografije prestopil v svet digitalne fotografije pred dobrimi petimi leti in ostal zvest Canonu, ki je bil takrat vodilni na področju digitalne tehnike (moje mnenje). Tako uporabljam Canon tudi danes. |
Ko se odločimo za znamko in velikost tipala, v našem primeru APS-C, moramo izbrati primeren model za naše potrebe in denarnico. Proizvajalci delijo modele fotoaparatov navadno glede na nivo njihove uporabe: vstopni/začetni razred, hobi razred, napredni razred in profesionalni razred. Kako izbrati pravi model, ko pa imata včasih dva cenovno popolnoma različna modela vgrajeno tipalo enakih zmogljivosti. Žal fotografiranje ptic zahteva ohišje višjega cenovnega razreda. Sam sem bil prepričan, da bom z nakupom večjega teleobjektiva rešil vse težave pri fotografiranju ptic. A sem se uštel. 8 mega pixlov je bilo veliko premalo za izdelavo večjih izrezov. Hitrost slabih 3 posnetkov na sekundo in počasno avtomatsko ostrenje je slabo sledilo ptice v letu. Premajhno iskalo je bilo neuporabno pri ročnem ostrenju z uporabo telekonverterja. Ohišje je bilo glede na velikost in težo objektiva premajhno za udobno uporabo.
NASVET pri izbiri zrcalnorefleksnega fotoaparata za fotografiranje ptic:
- Izogibajte se nakupu vstopnega (najcenejšega) modela, ker boste naleteli na vse zgoraj naštete omejitve. Pri finančnih omejitvah se raje odločimo za starejši model višjega razreda.
- Fotoaparat naj zmore vsaj 5 posnetkov na sekundo.
- Tipalo s 15 mega pixlov nam bo omogočalo že dovolj kvalitetne večje izreze.
- "Live view" funkcija nam bo omogočala lažje ročno ostrenje takrat, ko avtomatsko ne bo možno (npr. pri uporabi telekonverterja).
- Baterijsko držalo nam bo omogočalo boljši oprijem in lažje fotografiranje pokončnih motivov. Dve bateriji bosta zdržali tudi daljšo foto seanso v hudem mrazu.
- Fotoaparati srednjega ali višjega cenovnega razreda imajo navadno tudi boljšo zaščito pred zunanjimi vplivi (dež, vlaga, pesek ...) in so izdelani iz kvalitetnejših materialov.
 |
| Večja ločljivost tipala/senzorja nam ob kvalitetnem objektivu omogoča večje izreze. |
Sam uporabljam poleg fotoaparata z APS-C tipalom še ohišje s tipalom polnega formata, ki me je že nekajkrat rešilo v slabih svetlobnih pogojih. Ker uporabljam teleobjektiv z nespremenljivo goriščno razdaljo, imam tako dva objektiva v enem (400 in 640mm).
OBJEKTIV
Da je objektiv srce fotoaparata, drži tudi danes v času digitalne fotografije, a mogoče malo manj, kot v časih analogne fotografije (časi fotografskega filma). Zakaj? Preprosto zato, ker se marsikatero napako objektiva danes zlahka popravi v računalniški obdelavi posnetkov.
Pri fotografiranju ptic bo naš glavni objektiv tisti z večjo goriščno razdaljo, se pravi tele oz. super tele objektiv. Kako velik, pa je predvsem odvisno kakšne (kako velike) ptice bomo fotografirali in koliko se jim bomo približali. Zato sem pripravil primerjalni risbi za majhne in velike ptice:
 |
| majhne ptice |
 |
| velike ptice (klikni na risbo za povečavo) |
Na risbi ugotovimo, da se bomo s 400 mm objektivom in fotoaparatom z APS-C tipalom (1.6X) morali manjši ptici velikosti sinice približati na 4 m, s fotoaparatom polnega formata pa na 2.5 m. Prikaz upošteva, da naredimo še nekaj izreza na posnetku pri obdelavi.
Sedaj nam je jasno, da potrebujemo objektiv s čim večjo goriščno razdaljo. Toda večina se nas zadeve loteva z objektivi tam nekje med 400 in 500 mm in občasno uporabo telekonverterja, vse ostalo je v tehniki približevanja. Ker pa je na trgu teh objektivov kar precej, jih poglejmo in naredimo ožji izbor. Različni proizvajalci ponujajo različne rešitve, v osnovi pa se delijo na:
ZOOM TELE OBJEKTIVI
(npr.: 100-400 mm, 120-400 mm, 200-400 mm, 50-500 mm, 150-500 mm, 200-500 mm ...)
PREDNOSTI
- uporabljamo jih lahko še za drugo vrsto fotografije, fotografiranje divjadi na primer,
- ptico lažje izsledimo in jo nato približamo,
- če se nam ptica približa bolj kot smo predvidevali, enostavno zmanjšamo goriščno razdaljo,
- navadno imajo zoom objektivi manjšo minimalno razdaljo fotografiranja,
- "zloženi" so relativno majhni,
- so cenovno dostopnejši (razen tistih z večjo minimalno zaslonko).
SLABOSTI
- zaradi večjega števila leč in zahtevnejše optične sestave je kvaliteta slike slabša od fiksnih objektivov,
- avtomatsko ostrenje je navadno počasnejše,
- v kombinaciji s telekonverterjem je kvaliteta slike veliko slabša.
TELE OBJEKTIVI Z NESPREMENLJIVO GORIŠČNO RAZDALJO ali FIKSNI
(npr.: 400 mm, 500 mm, 600 mm, 800 mm)
Obstajajo še refleksni fiksni objektivi, ki pa jih zaradi ročnega ostrenja, manjše svetlobne moči, navadno tudi slabše kvalitete (sploh ceneni primeri), odsvetujem.
PREDNOSTI
- optično praviloma boljši od zoom objektivov,
- na voljo so nam objektivi z večjimi zaslonkami: 2.8, 4.0, a je tudi cena temu primerna,
- so veliko bolj uporabni v kombinaciji s telekonverterjem,
- imajo hitrejše avtomatsko ostrenje,
- z leti ne izgubljajo dosti na ceni.
SLABOSTI
- objektivi z večjo svetlobno jakostjo so veliki, težki in pregrešno dragi,
- pri minimalni razdalji fotografiranja si moramo dostikrat pomagati z vmesnim makro obročem,
- ker so pač fiksni, niso tako vsestranski.
SVETLOBNA MOČ (najbolj odprta zaslonka) se pri ZOOM objektivih giblje med 4.0 in 6.3 ter običajno ni konstantna, pri fiksnih pa med 2.8 in 5.6. Z izbiro boljšega fotoaparata (manj šuma pri večjem ISO) lahko v najboljšem primeru pridobimo vrednost ene do dveh zaslonk. Pri nekaterih zrcalnorefleksnih fotoaparatih začne kvaliteta posnetka šepati že pri ISO 800, pri drugih pa šele pri ISO 3200. Odvisno pa je tudi od programske opreme, s katero obdelujemo naše posnetke.
STABILIZACIJA SLIKE: IS, VR, OS ... DA ali NE?
Moja izkušnja govori, da stabilizacija slike pri fotografiranje ptic ni tako pomembna, ker:
1. se ptice navadno kar hitro premikajo in potrebujemo za ustavitev njihovega gibanja kratek čas zaklopa
2. dostikrat sedimo v maskirani preži in imamo fotoaparat tako ali tako na stojalu.
Je pa seveda dobrodošla v vseh primerih, ko slikamo z roke relativno statične ptice, kot so razne čaplje, sove, ujede na preži ... Pri slikanju z roke upoštevajmo pravilo, ki pravi, da naj bo čas zaklopa vsaj 1/goriščno razdaljo objektiva, pa raje še kaj krajši. Npr.: pri 400 mm objektivu na crop fotoaparatu (400 X 1.6 = 640 mm) naj bo čas zaklopa vsaj 1/640s ali raje 1/800-1/1000s in čim mirnejšo roko, seveda. In še en nasvet za slikanje z roke: z levo roko podpirajte objektiv čim bližje skrajnemu koncu, tako da je moment med podporo leve roke in ohišjem aparata ki je prislonjen k obrazu, čim manjši.
(Vse slike na tem blogu vključno z galerijo so narejene z objektivom brez stabilizacije + stojalo v večini primerov.)
MOJ IZBOR OBJEKTIVOV
Ob brskanju po spletu in po pogovorih s fotografskimi kolegi se kljub debatam brez konca izlušči kombinacija, katero zagovarjam z rezultati v svoji galeriji. Prebral sem in tudi sam izkusil, da je vztrajanje pri znamki Canon ali pa se ravno zaradi tega zanjo odločiti prav 400 mm 5.6 USM L objektiv. Le-ta je na trgu že skoraj 18 let. In ni mi jasno, zakaj prav takega objektiva drugi proizvajalci ne ponujajo.
PREDNOSTI OBJEKTIVA Canon 400mm 5.6 USM L
- optično odličen že pri maksimalno odprti zaslonki,
- izredno hitro avtomatsko ostrenje,
- relativno lahek - 1250 g (glede na robustno ohišje),
- uporaben s telekonverterjem (ne odličen, ker izgubimo AF na večini fotoaparatov, razen pri seriji 1),
- kvalitetno narejen,
- kovinska sončna zaslonka integrirana v objektiv,
- cenovno zanimiv.
SLABOSTI
- nima stabilizacije,
- velika minimalna razdalja fotografiranja,
- relativno slaba svetlobna jakost.
Pred leti je Sigma izdelovala ravno tako odličen objektiv 400 mm 5.6 HSM APO Macro, ki je bil celo dosti cenejši, a so ga žal umaknili iz proizvodnje.
Pri fotografiranju ptic se največkrat gibljemo v naravi, ki je lahko tudi drugače zanimiva, zato se v mojem nahrbtniku najde poleg 400 mm teleobjektiva še srednji tele zoom objektiv in širokokotni zoom objektiv.
 |
| Canon 400 mm 5.6 USM L, 70-200 mm 4.0 USM L IS, 17-40 mm 4.0 USM L |
ZAKLJUČEK
Kakšen objektiv si lahko privoščite oz. kakšno kvaliteto fotografij potrebujete, je stvar vsakega posameznika. Če boste samo dokumentirali vaša opažanja v naravi, pregledovali slike na domačem LCD televizorju ali monitorju in izdelovali le manjše povečave fotografij, potem bo odlično služil vsak super tele zoom objektiv z razponom do 400 ali 500 mm. Z malo več računalniškega znanja in znanja obdelave fotografij bodo rezultati že zelo dobri. Če pa nameravate objavljati fotografije v tiskovinah večjega formata in visoke kvalitete ali če boste uporabljali opremo v težkih vremenskih pogojih, potem boste morali poseči po objektivih višjega kvalitetnega/cenovnega razreda in večje svetlobne jakosti. Enako velja seveda pri izboru fotoaparata.
NASVET
Z objektivom 200 ali 300 mm ne boste kos tako zahtevni fotografiji, kot je fotografiranje ptic v naravi, razen v redkih primerih, ob krmilnicah ali tam, kjer so ptice navajene naše bližine. Če že imate tele zoom objektiv nižjega cenovnega razreda, ki seže do 200 ali 300 mm in razmišljate o nakupu telekonverterja, naj vam povem, da ideja ne bo obrodila sadov. Najbolje je začeti s tele zoom objektivom z razponom do 400 ali 500 mm (mogoče si ga lahko kje tudi izposodite) in ugotovite, če vas bodo rezultati zadovoljili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar