S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 31. julij 2021

DUCAT VELIČASTNIH

Prva polovica leta je za nami. Večina ptic je že odgnezdila in selivke se počasi pripravljajo na selitev. V tem pestrem delu leta sem letos srečal kar nekaj zanimivih vrst. Takoj po novem letu nas je razveselilo odkritje prezimujočih pukležev na domačem terenu, katerim sem že posvetil svojo objavo.

Prvega ne pozabiš nikoli ali v tretje gre rado je letos veljalo za opazovanje skalnega plezalčka, katerega sem že dvakrat zaman iskal na Kraškem robu. Letos, v začetku marca, me je še čakal točno tam, kjer sem ga pričakoval že leta poprej.

Krivokljune običajno opazujemo visoko v krošnjah iglavcev. Bolj pri tleh ji lahko srečamo na raznih objektih, kjer nabirajo material kot dodatek za boljšo prebavo. Letos sem jih fotografiral v Kočevskem Rogu.


V Vrbini najdemo vedno kaj zanimivega. To drži kot pribito. V začetku aprila so se po različnih koncih Slovenije začeli pojavljati mali škurhi na selitvi. Najmanj eden se je ustavil tudi v Vrbini.


Belorepec je še vedno precej redka vrsta pri nas. In vsako srečanje z njim je veličastno. Par v naših koncih je pred dvema letoma izgubil gnezdo in na novi lokaciji postavil novo, kjer uspešno gnezdi naprej.


V sredini maja je Vrbina postregla z novim presenečenjem. Kratek čas je bilo na bregovih akumulacije možno opazovati čudovito plevico.


Letos smo v Jovsih poleg nočnega popisa kosca opravili tudi generalni popis vseh vrst. Med 77 zabeleženimi vrstami smo z veseljem zapisali tudi rjavoglavega srakoperja. Čeprav v Jovsih gotovo ni gnezdil, je lepo popestril raznovrstnost že tako bogatega seznama. Z veseljem prilagam posnetek, čeprav le dokumentarni.


Trstni cvrčalec se v naših malih sestojih trstičja ob Temenici pojavlja že kar nekaj let. Letos mi ga je prvič uspelo vsaj solidno tudi dokumentirati.


V mokrišču ob Temenici pogosto srečujemo tudi čapljice, predvsem na selitvi, ko je možno opazovati tudi po več osebkov hkrati. Tokratno opazovanje dveh odraslih ptic konec maja je bilo nekoliko bolj zanimivo.


Letošnji popis kosca, sploh prvi, je zaradi obilnega deževja postregel z nekoliko slabšimi rezultati. Kljub temu je poslušanje koščevega oglašanja vedno posebno doživetje.


V naših gnezdilnicah namenjenih predvsem pegasti sovi sta tudi letos uspešno gnezdila dva para.


In še ena ptica, na katero smo Dolenjci še posebej ponosni; črnočeli srakoper. Letos smo uspeli najti dva para, ki sta uspešno speljala mladiče in en nesparjen osebek*, ki se je pri nas zadrževal celo gnezdilno sezono. *Popravek: v avgustu smo ugotovila, da je tudi ta osebek bil v paru in speljal najmanj tri mladiče.

Ni komentarjev:

Objavite komentar