S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sreda, 19. marec 2014

DOLENJSKA SEKCIJA DOPPS

V soboto, 15. marca, je bila v Zagradu pri Škocjanu na Dolenjskem ustanovljena Dolenjska sekcija Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Ustanovitev sekcije je rezultat spontanih pobud in entuziazma, ki se je razvil v krogu članov DOPPS na Dolenjskem. Ideja je dozorela lani, na Evropski dan opazovanja ptic, ko je bilo opazovanje in obročkanje ptic organizirano tudi na Dolenjskem.


Ustanovna skupščina je bila organizirana v prostorih TD Zagrad, katere nam je prijazno ponudil  v uporabo predsednik društva g. Franci Kocjan. Čudovito obnovljen pod je gostil okrog 30 ljubiteljev ptic in narave, ki so po formalni ustanovitvi prisluhnili še zanimivemu predavanju Andreja Hudoklina o ogroženih pticah na Dolenjskem. Uradnemu programu je sledila družabna zakuska, naslednji dan pa 1. spontani neuradni izlet v Vrbino.


Z Janijem, Matejo in Tomažem smo opazovali kar lepo število vrst, katere si je Tomaž vestno zapisal v svojo ornitološko beležnico (številčne vrste nismo šteli):

VRBINA
prosnik 1
pritlikavi kormoran 3
kostanjevka 1
liska 5
labod grbec 2
sivka 6
reglja 11
žvižgavka 9
cikovt 2
vrbji kovaček 1
kormoran 4
ščinkavec
škorec
velika sinica
plavček

GRAMOZNICA STARI GRAD
kreheljc 4
bela pastirica
mlakarica
liska
čopasta črnica 4
raca žličarica 11
mali ponirek 1
čopasti ponirek 4
čopasti škrjanec 2
kormoran
kanja
skobec 1
mali deževnik 4
priba
sraka
poljski škrjanec
pritlikavi kormoran 2
trstni strnad 1
fazan 1
kavka 1


nedelja, 9. marec 2014

V ŠKOCJANSKEM ZATOKU PRECEJ ŽIVAHNO

Za tiste ki vas morda zanima, kaj se v tem času dogaja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok objavljam nekaj fotografij. Najlepše se živ žav opazuje v jutranjih in dopoldanskih urah s prve in druge opazovalnice (v smeri urinega kazalca).


Poleg običajnih vrst kot so liske, mlakarice, kreheljci, žličarice, sivke, žvižgavke in konopnice so na obisku že togotniki. Opažena je bila tudi rjavka.


Tudi škurhi in pribe ne manjkajo.


Sivke.


Rečni galebi.


Žvižgavke na paši.


Pogled s tretje opazovalnice. Laboda grbca in skupina velikih belih čapelj.


Za bližnje posnetke je potrebno malo več sreče in potrpljenja. Mali ponirek.


Mala bela čaplja je že pri kosilu, ki ga z brskanjem po blatu prežene na plano.

nedelja, 2. marec 2014

KRIČAVA ČIGRA (Sterna sandvicensis)


Kje bomo najlažje videli in fotografirali kričavo čigro? Na tehle skalah Sv. Katarine pri Ankaranu. Lepo je, če se poklopi še kakšna zanimiva svetloba (najbolje jutranja) z njihovim razpoloženjem za poziranje.


Najprej eno gasilsko za arhiv, če slučajno ne bodo pri volji za foto-shooting. Srednja je že v svatovski opravi (črna frizura tudi prek čela).


Jutranja svetloba je sicer krasna. A če fotografiramo snežno bele ptice in je ozadje relativno temno, potem nastopijo znane težave - ptice so hitro "prežgane".


Če bo bele površine dovolj, nam bo svetlomer hitro uredil zadevo in ozadje bo postalo še temnejše, kot je v resnici. V tej foto seansi je nizko jutranje sonce za mojim hrbtom sijalo skozi manjšo odprtino temnih deževnih oblakov. V ozadju se oblačno nebo skoraj ne loči od horizonta ki ga riše morje.


"Bomo eno zapeli?"


V 15 minutah je bilo vsega konec. Čigre so odletele po opravkih in sonce se je skrilo za oblake.

IZLET V SEČOVELJSKE SOLINE

DOPPS-ova druščina se je pod vodstvom Vojka Havlička odpravila na Sečoveljske soline, ki naj bi bile v tem času za ornitologe in ostale ljubitelje ptic še posebej zanimive. Sam sem po deževni poti jutro pričakal na Sv. Katarini in pogled v nebo je bil milo rečeno dramatičen. Poleg dveh labodov so mi lepo pozirale tudi kričave čigre.


Kljub ne najboljšim napovedim, se nas je kar nekaj zbralo pred vhodom v Sečoveljske soline, kjer nas je pričakal naš vodnik, ornitolog in naravovarstvenik Iztok Škornik.


Na Fontaniggah bo letos odprta nova krožna pot po jugo-vzhodnem delu območja.


Opazovanje naj bi bilo osredotočeno predvsem na vodne ptice in pobrežnike, a je njihov obisk pri nas in tudi drugod bolj skromen. Zato smo bili veseli skoraj vsake ptice. Na hrvaški strani Dragonje nam je svoje lovske spretnosti prikazala samica pepelastega lunja.


Glavna atrakcija našega obiska so bile duplinske kozarke, ki so se letos zbrale v velikem številu. Bilo jih je prek 300.


Kozarke sem dodal iz svojega arhiva, ker so bile za fotografiranje predaleč in tudi vreme se je počasi kisalo.


Najprej je začel pihati jugo in mi smo se skrili v zavetje. Poleg duplinskih kozark, katerih je bilo mimo grede več kot mlakaric, smo opazovali še ostale race: konopnice, žvižgavke in tudi par žlicaric mi je na koncu uspelo ujeti v spektiv.


Tale spektiv ni iz muzejske zbirke, temveč Daretu še vedno zvesto služi.


Nato se je nebo že precej zaprlo in po hrvaški strani je že pošteno lilo. Mi pa smo na naši strani neustrašno opazovali naprej. Na morju je bilo največ čopastih in črnovratih ponirkov, nekaj že v svatovskem perju. Zgornji (črnovrati) je sicer s Sv. Katarine, ker so bili tudi ti tukaj za fotografiranje predaleč.


Ko nas je dodobra opralo, se je na odprtem dalo videti lepo število polarnih slapnikov. Tudi ti so bili zelo daleč. Tale pa je z rudniškega jezera v Kočevju.


Pot nazaj je bila sicer dolga in vetrovna, a z mislijo na na toplo joto je šlo lažje.

Hvala Vojkotu in Iztoku za dobro organizacijo in na koncu še Viljani, ki nas je tako lepo pogostila. Se še oglasim! Takih pic še nisem jedel : )

nedelja, 16. februar 2014

TEMENICA IN GLINOKOPI V ZALOGU

Spodnji tok reke Temenice, ki vijuga od Prečne do izliva v reko Krko pri Zalogu, je še posebej zanimiv v času poplav, ko tu nastane pravo jezero. Skupaj z opuščenimi glinokopi v Zalogu je to območje del evropskega omrežja Natura 2000.


Če se poplave pokrijejo še s časom selitve, takrat tak habitat postane zanimiv za številne vodne ptice in pobrežnike. Letos je poplava malo prehitela glavni del selitve. Kljub temu je bilo opaziti večje število velikih belih in sivih čapelj. Tudi labodi so se z deroče Krke preselili na mirno jezero.



Na kopnih travnikih med poplavljenimi območji se je prehranjevala jata 22 prib. Pepelasti lunj je v nizkem letu preletaval njive in travnike. Kozica je brodila po plitvini na robu poplave.


Trstičje v opuščenih glinokopih deluje v tem času še precej mrtvo. Ko se vrnejo rakarji bo tu precej bolj živahno.


Območje ni pomembno samo za ptičji svet, temveč predvsem za želvo močvirsko sklednico ter skrivnostno in ogroženo vidro.


V zadnjem zalitem glinokopu, ki je sicer uradno izven območja Natura 2000, me je presenetila večja skupina kreheljcev, ki so se držali bolj v zavetju trstičja.


Preštel sem 56 ptic.


Največkrat sem pozimi te ptice opazoval na mokriščih severnega Jadrana in na ostalih večjih vodnih telesih severo vzhodne Slovenije. Občasno pa tudi v manjših skupinah na Krki. Kreheljci in pribe niso prav posebna redkost, a me je srečanje z njimi tako blizu doma prav razveselilo.

sobota, 18. januar 2014

IWC 2014

Letošnji IWC (International Waterbird Census) je bilo pravo nasprotje lanskega. S štetjem sem začel v dežju in končal v soncu pri pomladanskih 13 stopinjah. Skupaj sem preštel 170 ptic. Zmagovalke pa so bile pričakovano zopet race mlakarice (83 ptic).


Zgornji posnetek bi bilo na mojem popisnem odseku praktično nemogoče narediti. Race so namreč bežale na razdalji več kot 100 m, kar pomeni, da človeka nimajo v najlepšem spominu.


Drugo mesto so osvojili labodi (55 ptic), kar je skoraj dvakrat toliko kot lani. Od tega se jih je 37 paslo na poljih ob reki Krki.


Tretje mesto so osvojili mali ponirki (14 ptic). Liske so se odrezale povprečno (9 ptic). Kormoranov je bilo glede na ostala leta malo (4 ptice), sive čaplje so bile tudi le 4. Zadnje mesto sta si razdelila zelenonoga tukalica in vodomec z po enim predstavnikom.

četrtek, 2. januar 2014

ŽERJAVI ZA 5 EVROV


Na poti domov mimo izliva Soče, sem se kljub pozni uri odločil za krajši postanek. Ker je sonce že zahajalo sem se odločil, da bom z velike opazovalnice opazoval kako jate gosi, kormoranov in ostalih vodnih ptic prihajajo na prenočišče.


Ko sem že nekak časa opazoval ptice sem v daljavi skozi daljnogled opazil znane postave sivih žerjavov, ki so se prehranjevali v bližini naslednje opazovalnice. Do opazovalnice je bilo dobrih 20 minut hoje, svetlobe pa praktično nič več.


Ko sem prispel do opazovalnice, mi je v svetlobi zadnjih sončnih žarkov uspelo narediti še nekaj posnetkov.


Zadnje posnetke sem naredil, ko so ostali kolegi že pospravili svojo opremo. 


Te veličastne ptice sem opazoval prvič od tako blizu. Doživetje, ki je bilo vredno petih evrov vstopnine.