POGORELČEK Phoenicerus phoenicerus

Pogorelček je v Sloveniji obravnavan še kot pogosta gnezdilka, a njegovo število naglo upada. Zato je srečanje z njim in opazovanje še toliko bolj zanimivo. Zamenjamo ga lahko s šmarnico, kar se lahko zgodi tudi pogorelčku samemu, ali šmarnici, saj se med seboj uspešno križata.

POPIS VELIKEGA ŠKURHA

Na Ljubljanskem barju DOPPS izvaja popis velikega škurha Numenius arquata, z namenom zaščititi njegova gnezda pred zgodnjo košnjo. Popis poteka na vnaprej določenih popisnih točkah, ki so razporejene na območju znanega pojavljanja velikega škurha.

Opazovanje škurha niti ni preveč zapleteno, a tudi ne prav pogosto. Saj se na celotnem območju, ki ga zajema popis, popiše le cca 5-10 gnezdečih parov. Zgornja slika prikazuje približno kako bomo videli škurha med popisovanjem. Kljub temu, da je ptič razmeroma velik in se pogosto oglaša, potrebujemo izostreno oko, daljnogled in včasih tudi spektiv. Če bomo imeli srečo, se bo ptič tudi spreletel in nam olajšal delo.

Škurha bomo na barju težko fotografirali. Vedno bo predaleč, ali pa bo trava previsoka. Več sreče bomo imeli kje na obali, v Škocjanskem zatoku ali na Sveti Katarini pred Ankaranom.

Z nekaj sreče se bo v zatoku sprehodil dovolj blizu opazovalnice.

Ko bomo ugotovili kje ob oseki zajtrkuje, tudi na Sv. Katarini ne bi smeli imeti težav

(s kamuflažno opremo seveda).

HABITAT ZA MALEGA DEŽEVNIKA

Človek z izkoriščanjem narave nemalokrat ustvari pogoje za drugo vrsto življenja. Veliko gramoznic še v času obratovanja postanejo zelo primerne za malega deževnika na primer. Po zaprtju pa je tu zanj idealno okolje, kjer mali deževnik velikokrat tudi gnezdi.

LETI, LETI SREDNJA ŽAGARICA Mergus serrator

Uspeh fotografiranja ptic v akciji je več ali manj odvisen od naše sreče, refleksa in  precej tudi od tehnike, ki nam je v danem trenutku na razpolago.

Če se podajamo v nakup fotografske opreme za naravoslovno fotografijo, se srečamo s kupom karakteristik, ki jih sodobna fotografska oprema premore. Med njimi je tudi podatek o maksimalni hitrosti fotografiranja. Ta podatek se giblje nekje med 3 in 10 posnetkov na sekundo. Koliko potrebujemo? Čim več!

Zakaj čim več? Zgoraj je dobri dve sekundi dolga sekvenca vzleta srednje žagarice in lepo je videti, koliko se med seboj razlikujejo zaporedni posnetki (vrstni red je z leve proti desni). Fotografirano je bilo s fotoaparatom Canon 7D, ki naj bi zmogel 8 posnetkov v sekundi. Dejansko se pri dobrih svetlobnih pogojih temu podatku tudi približa, v slabih pa se hitrost precej zmanjša.

Poleg same hitrosti fotografiranja je pomembno tudi, kako uspešna je avtomatika ostrenja pri ohranjanju fokusa na premikajočem se motivu. Tu so navadno hitrejši in dražji modeli fotoaparatov v veliki prednosti.

Nastavitve za tako vrsto fotografiranja si je dobro shraniti na določeno mesto (če nam fotoaparat to dopušča, seveda - dražji gotovo imajo to možnost), kjer jo bomo lahko izbrali v trenutku, ko naletimo na tako priložnost. Nekaj več o teh nastavitvah si lahko preberete v tej objavi: Canon 7D, AI SERVO in ptice v letu

DOLENJSKA SEKCIJA DOPPS

V soboto, 15. marca, je bila v Zagradu pri Škocjanu na Dolenjskem ustanovljena Dolenjska sekcija Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Ustanovitev sekcije je rezultat spontanih pobud in entuziazma, ki se je razvil v krogu članov DOPPS na Dolenjskem. Ideja je dozorela lani, na Evropski dan opazovanja ptic, ko je bilo opazovanje in obročkanje ptic organizirano tudi na Dolenjskem.

Ustanovna skupščina je bila organizirana v prostorih TD Zagrad, katere nam je prijazno ponudil  v uporabo predsednik društva g. Franci Kocjan. Čudovito obnovljen pod je gostil okrog 30 ljubiteljev ptic in narave, ki so po formalni ustanovitvi prisluhnili še zanimivemu predavanju Andreja Hudoklina o ogroženih pticah na Dolenjskem. Uradnemu programu je sledila družabna zakuska, naslednji dan pa 1. spontani neuradni izlet v Vrbino.

Z Janijem, Matejo in Tomažem smo opazovali kar lepo število vrst, katere si je Tomaž vestno zapisal v svojo ornitološko beležnico (številčne vrste nismo šteli):

VRBINA
prosnik 1
pritlikavi kormoran 3
kostanjevka 1
liska 5
labod grbec 2
sivka 6
reglja 11
žvižgavka 9
cikovt 2
vrbji kovaček 1
kormoran 4
ščinkavec
škorec
velika sinica
plavček

GRAMOZNICA STARI GRAD
kreheljc 4
bela pastirica
mlakarica
liska
čopasta črnica 4
raca žličarica 11
mali ponirek 1
čopasti ponirek 4
čopasti škrjanec 2
kormoran
kanja
skobec 1
mali deževnik 4
priba
sraka
poljski škrjanec
pritlikavi kormoran 2
trstni strnad 1
fazan 1
kavka 1

V ŠKOCJANSKEM ZATOKU PRECEJ ŽIVAHNO

Za tiste ki vas morda zanima, kaj se v tem času dogaja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok objavljam nekaj fotografij. Najlepše se živ žav opazuje v jutranjih in dopoldanskih urah s prve in druge opazovalnice (v smeri urinega kazalca).

Poleg običajnih vrst kot so liske, mlakarice, kreheljci, žličarice, sivke, žvižgavke in konopnice so na obisku že togotniki. Opažena je bila tudi rjavka.

Tudi škurhi in pribe ne manjkajo.

Sivke.

Rečni galebi.

Žvižgavke na paši.

Pogled s tretje opazovalnice. Laboda grbca in skupina velikih belih čapelj.

Za bližnje posnetke je potrebno malo več sreče in potrpljenja. Mali ponirek.

Mala bela čaplja je že pri kosilu, ki ga z brskanjem po blatu prežene na plano.

KRIČAVA ČIGRA (Sterna sandvicensis)

Kje bomo najlažje videli in fotografirali kričavo čigro? Na tehle skalah Sv. Katarine pri Ankaranu. Lepo je, če se poklopi še kakšna zanimiva svetloba (najbolje jutranja) z njihovim razpoloženjem za poziranje.

Najprej eno gasilsko za arhiv, če slučajno ne bodo pri volji za foto-shooting. Srednja je že v svatovski opravi (črna frizura tudi prek čela).

Jutranja svetloba je sicer krasna. A če fotografiramo snežno bele ptice in je ozadje relativno temno, potem nastopijo znane težave - ptice so hitro "prežgane".

Če bo bele površine dovolj, nam bo svetlomer hitro uredil zadevo in ozadje bo postalo še temnejše, kot je v resnici. V tej foto seansi je nizko jutranje sonce za mojim hrbtom sijalo skozi manjšo odprtino temnih deževnih oblakov. V ozadju se oblačno nebo skoraj ne loči od horizonta ki ga riše morje.

"Bomo eno zapeli?"

V 15 minutah je bilo vsega konec. Čigre so odletele po opravkih in sonce se je skrilo za oblake.