Veliko število različnih ptic v solinah pa ne pomeni, da bo fotografiranje mačji kašelj. Gibanje po solinah je omejeno na dve poti: ena po severnem delu solin - Lera, vhod na severu in ena po južnem delu - Fontanigge, vhod med mejnima prehodoma. Večina ptičjega živeža se nahaja ravno na opuščenih solinah Fontanigge, kjer pa obiskovalci nimajo dostopa. Tako je naš uspeh odvisen predvsem od sreče, katere ptice se bodo nahajale ob poti, ki si jo bomo izbrali. Sam predlagam obisk južnega dela solin Fontanigge.
Pogled na opuščeni del solin - Fontanigge. V marsikateri na pol porušeni stavbi so našle svoje zatočišče tudi ptice. Nivo vode se v tem delu še vedno vzdržuje, čeprav se sol več ne prideluje.
Pot po južnem delu solin je daljša in je skupaj dolga 4km. Priporočam obisk s kolesom, da nam bo ostalo več časa za opazovanje in fotografiranje.
Že na prvem obisku se mi je nasmehnila sreča. Polojniki so se prav mirno prehranjevali kljub moji prisotnosti.
Obisk solin zvečer in ponoči ni dovoljen.
Zanimivo je, koliko ptic se posamič oglaša skozi celo noč. Zvoki, ki jih spuščajo in polna luna, znajo pričarati čarobno vzdušje.
TEHNIKA
Že v Škocjanskem zatoku sem ugotovil, da je objektiv s 400mm spodnja meja za fotografiranje z opazovalnice. V Sečoveljskih solinah pa opazovalnic ni. In z razgledne ploščadi boste ptice videli le z dobrim spektivom z veliko povečavo. Zato sem si omislil razmeroma poceni dodatek telekonverter z 1,4X povečavo. Večjo povečavo (2X, 3X) odsvetujem, razen v kombinaciji z najboljšimi fiksnimi objektivi. V kombinaciji s fiksnim objektivom in obilico svetlobe so bili rezultati več kot odlični. Stojalo je kljub vsemu obvezno!
NASVET
Kljub temu da bodo možnosti za fotografiranje ptic majhne, obisk vseeno priporočam. Izberimo čas ptičjih selitev, čas, ko se na solinah ustavijo ptice, ki jih tekom leta tu ne srečamo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar