Za zadnji dan prvomajske pustolovščine so bili načrti zelo ambiciozni: obe penici - taščično in svetlooko - poslikati tako kot je treba in za piko na i še puščavca. Vem, kdor visoko leta nizko pade ...
Čez lokacijo in vreme se res nisem mogel pritoževati, a ptic, s katerimi sem bil zmenjen, ni bilo od nikoder in sonce je že pošteno žgalo.
Tam nekje v daljavi sta se nekaj menila puščavec in kobilar in niti na kraj pameti jima ni prišlo, da bi se mi vsaj malo približala. Vse je že kazalo, da so bila pričakovanja prevelika.
Nato se je za mojim hrbtom le oglasila taščična penica in hitro smuknila nazaj v goščo. In to je bilo, kar se penic tiče, tudi vse. Zanimivo, na prejšnji oblačen dan, je bila aktivnost veliko večja.
Ker sem bil povsem brez dela, naredim še "selfi" ali dva. In ko je bilo v moji opravi že precej vroče, se je puščavec le odločil, da se spreleti malo naokrog.
Že sama geomorfologija obalnega pasu na tem območju je res nekaj posebnega. Če na pečine postaviš še puščavca, potem je zadeva naravnost popolna.
Oblika zaliva in strme pečine so oglašanje puščavca še dodatno ojačale.
Na morski gladini pod mano sta mirno morje rezali dve pojavi. Polarna slapnika, eden že prav lepo svatovsko obarvan. Dodatek, ki je lepo popestril teren zadnjega dne.
Lahko rečem, da je Pag - ptičarska meka - tudi letos opravičil svoj naziv. Še pridemo, zagotovo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar