S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 16. september 2018

3:0 ZA PIKASTEGA MARTINCA

Včasih na terenu preprosto veš, da se bo nekaj ujelo. Med vsemi možnostmi pa je gotovo kakšna, ki je bolj zaželena kot vse druge. Obisk Vrbine je že ena takih lokacij. Tokrat sem si na piko vzel pikastega martinca. Pod maskirno opravo sem se kuhal v enem izmed nadomestnih habitatov, ki so zaenkrat še v nastajanju.


Najprej sta se mi približali dve mladostni zelenonogi tukalici.


Fotografije so nastale konec julija, v času, ko je večina mladičev že samostojnih.


Malo bližje so se zvedavo spreletavale mlade bele pastirice.


Edini martinec, ki sem ga uspel ujeti, ni bil pikasti, ampak "le" mali.


Pikasti je sicer priletel v moj domet kar trikrat, a se mu je tako hitro mudilo naprej, prehitro za moj reakcijski čas. Ob desetih je postalo že hudičevo vroče in počasi sem se pobral domov. 3:0 za pikastega martinca.


Prizorišče dogajanja.

nedelja, 29. julij 2018

SELITEV

Konec julija smo priča že prvim očitnim znakom selitev. V večjem številu se začnejo pojavljati ptice, ki jih nekaj časa ni bilo na spregled. V Vrbini sem opazoval večje število malih in velikih belih čapelj.


Seveda jim niti na kraj pameti ni padlo, da bi mi pristale pred objektiv.


Nekaj več sreče sem imel ob domačem bajerju v Češči vasi, kjer mi je - že v popolnem mraku - pred nosom pristala rjava čaplja. Nekajkrat sem na slepo "ustrelil" v temo. Brez bliskavice žal ni šlo.


Preden se je stemnilo, so se nad bajerjem zbirale kmečke lastovke in na koncu poniknile v trstičje, kjer skupinsko prenočujejo. Redni obiskovalec teh srečanj je tudi škrjančar, ki se nadeja pozne večerje.


Letošnje poletje je za enkrat bolj kilavo. Veliko deževja pusti kar nekaj vode na travnikih, zvečer pa se prikradejo meglice, ki se razkadijo šele ob dopoldanskih urah.


Taki travniki so idealno postajališče za razne pobrežnike. Najpogosteje lahko opazujemo močvirske, zelenonoge in pikaste martince ter ostale podobne vrste.


V rastju okrog bajerja je spet bolj živahno. Spreletavajo se različne trstnice, najpogostejše so se mi zdele bičje trstnice. V trstičju je še pel trstni cvrčalec.


Veliko vrst ptic se pred poletom proti jugu zbira v večje skupine in se skupaj prehranjujejo, preden se odpravijo na dolgo pot. To počno tudi bele štorklje.


Tile pešci so v svojo družbo vzeli tudi svojo črno sorodnico, ki se je bolj pametno sprehajala po travniku in stikala za zajtrkom.



petek, 20. julij 2018

LJUBO DOMA KDOR GA IMA

Včasih se je gradilo drugače. Na žalost ljudi, ki živijo v teh, sedaj dotrajanih objektih, obnova ali tako imenovana energetska sanacija veliko takih stavb še ni dosegla.


Nekdo pa je nad tovrstno gradnjo v takem stanju še posebej navdušen. Ptice! Medetažne konstrukcije v takih stavbah potrebujejo prezračevalne odprtine, ki so kot nalašč za gnezdenje določenih vrst ptic.


Nižja nadstropja so zasedli domači vrabci.


Hranjenje mladičev je bilo v začetku julija na vrhuncu.


Ravno tako ostale "družabne" aktivnosti.


Najvišje nadstropje z lepim razgledom so si prisvojili hudourniki, ki so tudi vneto skrbeli za svoj naraščaj. Starši so izmenoma hranili svoje potomce.


Dogajanje v zraku je pritegnilo skobca, ki pa mi je med spretnimi hudourniki deloval nekam nerodno. To, kar sem opazoval, ni bilo podobno spretnemu lovcu. Po nekaj krogih je moral prostor pod nebom prepustiti hudournikom.

torek, 10. julij 2018

VRNITEV ODPISANIH

Vsako leto člani Dolenjske sekcije DOPPS opravimo kar nekaj popisov ptic. Najbolj negotovo se zadnjih nekaj let odpravimo na teren, ko popisujemo, ali bolje rečeno, iščemo zadnji par še gnezdečega črnočelega srakoperja.


Na veliko veselje nas je na lanski lokaciji, med Zameškim in Mršečo vasjo, pričakal lanski znanec.


Lani sta bili prav tu obročkani dve odrasli ptici. Opazovan pa je bil še najmanj en odrasel osebek. Tudi letos smo nato med prvim in drugim popisom opazovali več odraslih ptic.


Na drugem popisu smo potrdili najmanj tri gnezdeče pare. Dva sta gnezdila na hrastih, eden pa, zanimivo, na vrbi. Medtem ko sta para na hrastih že hranila svoje mladiče, je par na vrbi še valil.


Speljanih je bilo vsaj 11 srakoperjev v treh gnezdih. Sumljivo gnezditveno obnašanje je bilo moč opazovati še na tretjem hrastu v vasi, ko je ptica branila svoj teritorij. Žal pri tako velikem zračnem prometu, ki so ga izvajali srakoperji na tako majhnem območju, gnezdenja četrtega para ne moremo potrditi.


Srakoperji so se raztepli po območju. Samo želimo si lahko, da bi tudi naslednje leto ta vas gostila te, pri nas tako redke, popotnike.

sreda, 30. maj 2018

LOV NA ŽLICO

Posamezni primerki žličarke Platalea leucorodia se pri nas pojavljajo na preletu. V Vrbini je bila opažena že večkrat, a je srečanje z njo kljub temu lepo presenečenje.


Njen v letu značilno stegnjen vrat in stegnjene noge so njen prepoznavni znak in hitro ugotovimo, da ne gre za katero izmed belih čapelj. Svetloba pred sončnim vzhodom še ni bila najbolj primerna. Vseeno sem upal da pristane kje v bližini.


Pristala je v plitki gramoznici in se začela vneto prehranjevati.


Ko jo opazuješ in vidiš kako spretna je s to svojo navidez nerodno žlico, se ti porodi še kup drugih vprašanj. Kako ta ptica spi? Ali si tudi ona zarije kljun v perje. In kako si perje sploh lahko ureja s to svojo žlico.


Na ta vprašanja sem dobil odgovor kmalu po tem, ko se je, očitno do sitega, najedla. Odletela je na mirnejši in bolj oddaljen del gramoznice. S "kljunom" si je uredila perje, kot to počnejo vse ostale ptice, nato pa ga zarila v perje na hrbtu in malo zadremala.


Dokumentarna fotografija speče žličarke je narejena skozi spektiv s telefonom na razdalji 250 m.

ponedeljek, 21. maj 2018

ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans

Moja srečanja s črnim škarnikom lahko preštejem na prste ene roke. Zato je bilo tokratno bližnje srečanje dveh ptic še toliko bolj zanimivo. Ne izključujem možnosti, da bi ptici lahko bili par v gnezditvi, saj je črni škarnik na Medvedcah že gnezdil.


Črnega škarnika sem najprej opazoval visoko na nebu in bil že s tem več kot zadovoljen. Nato sem ga opazil še med vožnjo na poti domov. Preden sem kolikor toliko varno ustavil in se dokopal do fotoaparata v prtljažniku, sta ptici že izginili za gozdom.


Potuhnil sem se v podrast na robu gozda in upal, da se bosta ptici vrnili. Že po nekaj minutah sem v daljavi videl dve ujedi, ki sta se otepali nadležnih vran. Bila sta škarnika, ki sta se mi počasi približevala.


Opoldanska svetloba mi ni služila najbolje. Ker pa sta letela relativno nizko, jima je svetloba odbita od tal dosvetlila spodnji del. Ker sta letela nad suho njivo, je bila odbita svetloba še kar uporabne barve. Če bi letela nad travnikom, bi se pod krila prikradel zelenkast ton. To se lepo vidi na lunju v tej objavi: PROSNIK IN LUNJ.


Črni škarnik od blizu izgleda vse prej kot črn : )

sobota, 05. maj 2018

PRVOMAJSKO POTEPANJE

Prvomajske počitnice. Destinacija; Prekmurje. Asociacija; bela štorklja. Presenečenje; neverjetno veliko število praznih gnezd. Evropska vas štorkelj, Mala in Velika Polana sta bila na praznični dan povsem prazni. Ravno tako je samevalo večina štorkljinih gnezd.


Kljub temu pa taki in drugačni kipci štorkelj krasijo vrtove hiš in ostalih poslopij. Polne so jih vse trgovine s spominki in lokalnimi dobrotami. Mislim, da prvi dan obiska žive štorklje sploh nisem srečal.


Zato sploh nisem bil toliko presenečen, ko sem na hodnikih velike gostilne v centru Beltincev videl poslikavo sten s plamenci : )


Pozitivno presenečenje pa so bile kavke. Mestni park v Murski Soboti jih je bil poln, ravno tako park med gradom in cerkvijo v Beltincih. Med sivimi in poljskimi vranami v grajskem parku v Rakičanih je bilo tudi pomešanih nekaj kavk.


Ptica, katero bi po številčnosti lahko označil za ptico prvomajskega potepanja, je gotovo belovrati muhar. Njegovo petje je bilo slišati skoraj v vsakem malo večjem gozdnem sestoju ali parku.


Spali smo v Dvorcu Rakičan, kjer je bilo v grajskem parku poleg vran in kavk, tudi sicer precej živahno. Z vranami se je že na vse zgodaj prerekal par postovk. Poleg že omenjenih muharjev so v parku peli tudi pogorelček in slavec ter vse vrste ščinkavcev in liščki. Po grajskem poslopju so se spreletavale šmarnice, grilčki, turške grlice in grivarji.


Kmečka lastovka nam je gnezdila praktično nad vrati.


Prvo večje presenečenje nas je čakalo v Soboški Kamenšnici.


Na večernem obisku nisem opazil nič posebnega. V trstičju so peli rakarji. Sem ter tja se je oglasila kakšna zelenonoga tukalica. Vodno gladino so preletavali rečni in rumenonogi galebi. Nekje na sredini sta se "zaljubljeno" obnašala dva čopasta ponirka. Zdelo se mi je, da se nekje zadaj potaplja še tretji.


Naslednji dan se je izkazalo, da je bil tretji ponirek v resnici rdečegrli slapnik. Njegov obisk v naših krajih se mi je zdel že kar malo pozen. A literatura pravi, da njegova selitev na daljni sever poteka med aprilom in junijem.


Na vzhodnem bregu gramoznice gnezdi kolonija naših najmanjših lastovk - breguljk.


Fotografiranje teh hitrih ptic v letu je svojevrsten izziv za fotografa in fotografsko tehniko. Oba morata biti 100% usklajena. Za uporaben rezultat pa mora biti prisotna še potrpežljivost in sreča.


Prekmurje je ravno kot palačinka. Idealno za družinsko kolesarjenje. Kljub temu moja fotografska oprema ni primerna za tovrstna prevažanja. Kot kaže, si bom moral za kolesarske ture omisliti kakšno lažjo in manjšo fotografsko aparaturo. Če ne drugega, bi lahko tokrat vsaj dokumentarno ovekovečil kar nekaj zanimivih vrst, kot so na primer: jerebica, slavček, rečni cvrčalec, itd. Na tridnevnem izletu, kjer ni bila prioriteta opazovanje ptic, se je v beležnici nabralo 70 vrst.