S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

petek, 17. november 2017

TRI JESENSKE

V teh sivih dneh je spomin na letošnjo jesen zelo osvežilen.




Vedno znova me fascinirajo neostrine odsevov na vodni gladini. Nisem še ugotovil, ali je to karakteristika dotičnega objektiva, ali optike teleobjektiva na sploh?

sobota, 11. november 2017

SPREMLJAMO ŽERJAVE NA SELITVI

V teh dneh dežujejo poročila o opazovanjih žerjavov na selitvi. Te podatke zbira Dejan Bordjan dejan.bordjan@gmail.com in bo vesel vsakega vašega podatka, ki naj vsebuje lokacijo, oceno ali točno število, datum, uro in smer leta. 


Opazovanja Sandija Božiča iz Češče vasi seveda nisem smel zamuditi : ) Takoj po sporočilu sem jo ucvrl na lokacijo. Ustavil sem se na drugem bregu pri Srebrničah. Opazovala sva 139 žerjavov, ki so prileteli nekako s severa, pristali ob Temenici in nato nadaljevali proti zahodu. Nad Stražo so obrnili in (zanimivo) nadaljevali proti vzhodu ter izginili nekje nad Novim mestom.


Ura je bila okrog četrte popoldan, svetlobe po deževnem in oblačnem dnevu pa skorajda nič več.


Po obratu so hitro formirali klin in nadaljevali svojo pot.


nedelja, 22. oktober 2017

PTIČARIJADA 2017

Letošnji družabno tekmovalni dogodek ljubiteljev in poznavalcev ptic je potekal v Beli krajini v soboto, 7. oktobra. Več o tem dogodku si lahko preberete na spletni strani DOPPS. V lepem sončnem vremenu je 13 ekip opazovalo kar 105 različnih vrst ptic. Dolenjsko so zastopale tri ekipe: DOLENJCI Z I., II. in III:

foto: Tomaž Mihelič

Naši prvi ekipi, ekipi družine Mihelič, je po dolgoletnem trudu le uspelo osvojiti prvo mesto. S 77 opazovanimi pticami so za eno samo ptico premagali skorajda nepremagljive Štajerce z ekipo Štajerski pozabljivci.


Tekmovalce na terenu ni ustavila niti tabla "Pozor hud bik".


V fotografski disciplini smo Dolenjci pobrali kar dve medalji - drugo in tretje mesto. Zmagali so Štajerski pozabljivci, z 58 fotografiranimi pticami.


Za eno lepših predstav na nebu so poskrbeli grivarji na selitvi.


Ena izmed zanimivejših trofej - črni škarnik.


Še zadnja skupinska fotografija dela dolenjske reprezentance na poti domov.

nedelja, 08. oktober 2017

MUHASTA JESEN

Komaj smo se nehali pritoževati nad sušo, že lahko tarnamo o prekomernem deževju. Vremenske fronte z nevitami ponagajajo tudi pticam na selitvi in jih prizemljijo, dokler se razmere ne izboljšajo.


V takih razmirah je vredno skočiti na teren in gotovo nas bo presenetila kakšna vrsta, ki jo ne vidimo prav pogosto. V Vrbini se je dalo opazovati različne pobrežnike, ki so si v plitvini nabirali novih moči za nadaljevanje poti.


Največ je bilo malih martincev, manj zelenonogih in pikastih martincev ter nekaj togotnikov. Med spremenljivimi prodniki se je našel tudi kakšen temminckov prodnik (zgoraj).


Meni v veliko veselje je bilo opazovanje srpokljunega prodnika (zgoraj).


Slabost slabih vremenskih razmer je tudi pomanjkanje svetlobe. Na srečo je čopasta čaplja stala kot prikovana.


V sredini septembra so se na brežiški akumulaciji začeli pojavljati že prvi črnovrati ponirki. Navadne čigre so na postanku zamenjale črne čigre v prvoletnem perju (spodaj).


Posledica obilnega deževja so tudi poplave. Kot mnogi vodotoki je tudi Temenica prestopila bregove in napolnila zaloško kotlino. Tu sem jato triindvajsetih črnih čiger na prehranjevanju opazoval v sončnem vremenu.


Črne čigre v prvoletnem perju niso prav posebej črne in jih lahko zlahka zamenjamo za kakšne druge ptice.


Sivi muharji se na jesenski selitvi selijo v večjih skupinah in se jih da lepo opazovati, ko lovijo iz izpostavljene preže na grmovju ali drevju. Črnoglavi (zgoraj) so manj številčni, a se mi zdi, da jih je letos več kot prejšnja leta.

petek, 15. september 2017

IZ IZOBILJA V POMANKANJE

Naša priljubljena lokacija za opazovanje ptic je bila v sredini maja podobna pravemu ptičjemu raju. Vse je zelenelo, v mokrišču okrog mrtvice se je razlegalo ptičje petje vseh vrst, nekatere so že gnezdile, druge so hitele z urejanjem in gradnjo gnezda.


Poleg gnezdilk so se v mrtvici izmenjavale tudi vrste, ki tu ne gnezdijo, ampak sem prihajajo le po hrano. Poleg najštevilčnejših čapelj tu vedno redno lovi vodomec.


Med selivkami, ki so si  izbrale obrobno grmičevje za svoje gnezdišče, so bile najglasnejše močvirske trstnice.


Potem pa je nastopilo letošnje pasje poletje. Suša ni prizanesla niti stanju vode v mrtvici, ki je vidno upadala iz dneva v dan. Zelenonoge tukalice so vodile svoj naraščaj po vedno bolj izpostavljenem obrežju.


Mokrišče občasno obiščejo tu posebni, bolj redki gostje.


Čopasta in rjava čaplja.


Ko je bilo vode le še za nekaj centimetrov, je mrtvica postala postajališče za bolj kratkonoge pobrežnike. Kar nekaj časa so se tu zadrževali pikasti martinci.


V začetku julija je od bajerja (mrtvice) ostala le še blatna luža. Prispeli so mali deževniki.


Do konca julija je iz bajerja izginila vsa voda. Vse skupaj je bolj spominjalo na puščavo kot na mokrišče. Odraslim malim deževnikom so se pridružili tudi letošnji mladiči.


Na suhi in razpokani zemlji so se prehranjevale tudi letošnje bele pastirice.


V avgustu je bilo naše "mokrišče" videti precej pusto in zapuščeno. Na obrobnem grmičevju in rogozu so vztrajali le še prosniki. Videti so bili precej skuštrani in zanemarjeni.


S prvim večjim deževjem v septembru se je presušena mrtvica počasi začela polniti in bo do naslednje gnezditvene sezone najverjetneje spet v polni formi pričakala svoje goste.




sobota, 02. september 2017

PRVOMAJSKI POLOJNIKI

Med prvomajskimi počitnicami že lahko opazujemo polojnike, na naši obali predvsem v solinah. Klasična fotografija, ki nastane, je dolgonoga, črnobela ptica na modrem ozadju.


Za drugačno fotografijo bo potrebno v začetku maja uro naviti tam nekje med peto in šesto. Skratka, na terenu je dobro biti že pred sončnim vzhodom.


Izbral sem Strunjanske soline, ker sem prejšnji dan polojnike zjutraj opazoval povsem blizu glavne sprehajalne poti. Ko je sonce pokukalo izza hriba, je bilo fotografiranje precej enostavno.


Polojniki so se začeli prehranjevati v zelo plitkem delu bazena. Dolge noge so tako še toliko bolj vidne. Največja težave je predvsem postavitev kompozicije pri fotografijah od blizu. Kje odrezati noge v odsevu na vodni gladini?


Kadar v "kader" vključim cel odsev, pustim zgoraj malo več prostora, kot spodaj pri odsevu. Tako se mi zdi, da pride glavni del motiva bolj do izraza.


Idealni svetlobni pogoji so trajali slabe pol ure. Bolj kot je sonce dobivalo na moči, bolj je bil pomememben kot fotografiranja. Ob pol sedmih moja pozicija že ni bila več idealna in seansa je bila zaključena.


nedelja, 30. julij 2017

VRNITEV ODPISANIH

Že nekaj časa je fotograf ne samo vezan temveč odvisen od računalnika. Ko ta zataji, neobdelane fotografije ostanejo ujete na karticah. Moje reševanje crkajočega diska in uvajanje novega računalnika je trajalo nenormalno dolgo. V naslednjih objavah bom poskušal strniti dogajanje teh treh mesecev.


Poslovil sem se od kozač in jih pustil, da so v miru odgnezdile.


Ptice v času gnezdenja potrebujejo svoj mir. Kozače nas bodo na to najverjetneje opozorile kar same: KOZAČA NAPADLA DOMAČINA...


Na gnezdenje so se pripravljale tudi druge ptice. Po gozdu je odmevalo trkanje in bobnanje vseh vrst. Duplarji so intenzivno pripravljali svoja gnezdilna dupla. Zelena žolna kar ni mogla verjeti, da je tako idealno duplo že zasedeno.


Tudi ptice pevke niso prav nič zaostajale. Njihovo petje je bilo združeno v zapleteno gozdno simfonijo, ki se začenja z jutranjim svitom.


Ko se je delež smrek v gozdu povečal, so bili meniščki med glasnejšimi. Občasno so se pridružile še čopaste sinice, višje v vrhovih smrek pa rumenoglavi kraljički.


Na domačem vrtu je prepevala taščica. Letošnja novinca pa sta bili turški grlici.


Tudi nočno "mijavkanje" je naznanilo, da mora mala uharica nahraniti kar nekaj lačnih ust.