S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 17. september 2016

VELIKA ČRNO-BELA ČAPLJA

Sem ter tja me še prime, da bi naredil kakšno črno-belo fotografijo. Tokrat mi barvna različica serije na temo velike bele čaplje nikakor ni štimala, zato objavljam črno-belo verzijo.





nedelja, 11. september 2016

GOZDNI DUHEC

Narava nam vsake toliko časa postreže s kakšno zanimivostjo. Na začetku poletja me pokliče prijatelj in vpraša: "Kateri povsem beli ptiči, velikosti vrabca, živijo v gozdu?" Ko mi pošlje še fotografijo, mi je bilo takoj jasno, da gre za taščico v beli preobleki.


Seveda se ob prvi priložnosti odpravim čudo narave pogledat tudi sam. Ptica me je čakala točno tam, kjer so jo videvali minule dni. Tudi po obnašanju se je razlikovala od ostalih "normalnih" taščic. Bila je dosti manj plašna in spreletavala se je na zelo kratke razdalje. Prehranjevala se je predvsem na gozdni poti, ko se je začelo mračiti pa je smuknila v gozdno podrast.


Ptica je popoln albin. Doletela jo je popolna izguba pigmenta. Pigmenta nimajo niti oči, zato so zaradi odseva krvi na mrežnici tudi oči videti rdeče. Če so oči črne, pomeni, da je izguba pigmenta le delna. Temu pravimo levcizem. Stopnja levcizma je različna; tako so ptice lahko povsem bele s črnimi očmi ali pa je belih le nekaj peres ... in vse stopnje vmes. Nasprotno od levcizma pa je melanizem, ko je pigmenta preveč. Takrat so ptice temnejše le delno ali skoraj povsem črne.


Take ptice vidimo zelo redko. Pa ne toliko zaradi tega, ker so tako zelo redke, temveč tudi zato, ker je njihova življenjska doba običajno tudi zelo kratka.

Foto: Aleš Pršina
V naravi so take ptice zelo vpadljive, tako nam, kot verjetno tudi plenilcem.


Ptico smo videvali od začetka do konca julija letos, slab mesec dni, nato pa je izginila.


Hvala Tomažu Miheliču za kratko in jedernato razlago o albinizmu in levcizmu.