MESTNA ŽVIŽGAVKA

En sam samček race žvižgavke se je letos odločil preživeti zimo na reki Krki v centru Novega mesta. Družbo so mu delale številne mlakarice, nekaj labodov, malih ponirkov in tudi kakšna zelenonoga tukalica. Idealna priložnost za fotografiranje ptice, ki se ji sicer ne moreš kar tako enostavno približati.

Da je bila zadeva še toliko bolj enostavna, je bil na razpolago še most za pešce, pod katerim se je žvižgavka običajno gibala z enega brega na drugega. Ampak tako ne nastanejo tiste dih jemajoče fotografije, posnete tik nad vodno gladino. S fotografskega zornega kota le povprečne.

Priznam, da mi nekako ni bilo do večurnega poležavanja na bregu reke sredi mesta. Povrh vsega pa tu še sprehajalci izdatno skrbijo za uboge račke in jih hranijo s kruhom in ostalimi "dobrotami". Tako sem se moral zadovoljiti s tehniko stoje in kleče.

Tudi dan je bil bolj turoben, zato sem na koncu s fotografijami lahko povsem zadovoljen.

Žvižgavka je v teh dneh že zapustila naše kraje. Ena, tudi malo posebna raca, pa se je tu nastanila za dlje časa. Opazujemo jo že nekaj let in ne moremo ugotoviti za katerih vrst križanca gre.

3/4 BELOLIČNA GOS

Letos se je pisani druščini ptic, ki so prezimovale v Vrbini, pridružila posebna gostja. Črno belo obarvana gos je bila hitro prepoznana kot belolična gos. Ker je bila ta vrsta gosi v Sloveniji opažena le nekajkrat, so v Vrbino hiteli mnogi, da bi si ogledali to čudovito ptico.

Večjih skupin gosi letos v Vrbini nismo videli, tako je bila goska, čeprav samo ena, lepa popestritev. Večinoma se je družila s skupino labodov, včasih je plavala sama blizu obale zadrževalnika. Če so se ji občudovalci preveč približali, se je umaknila na svoj kamen stran od obale.

Sčasoma je postala prava atrakcija. Kot vsak profesionalni foto model je vedno znala nastaviti svoj lepši, desni profil. Goska ima namreč poškodovano levo oko.

Fotografije so hitro zakrožile med ljubitelji ptic. A so poznavalci kmalu ugotovili, da z obarvanostjo obrazne maske ni vse tako, kot bi pri čistokrvni belolični goski moralo biti. Ker pri nas prav bogatih izkušenj s to vrsto nimamo, so pri reševanju tega dvoma sodelovali tudi tuji strokovnjaki.

Na koncu se je zaključilo, da je goska zelo verjetno v kakšnem kolenu križana s kanadsko gosjo. To je moja kratka poljudna razlaga in prevod debate, ki se je razvila na posebni skupini namenjeni za poročanje o opazovanjih redkih vrst ptic pri nas - Rare Bird Alert Slovenija.

Kakorkoli, preživel sem še en lep dan na Vrbini. Veliko zimskih gostov se je že odpravilo, galebi so postali dosti glasnejši kot pozimi, počasi pa so se na zadrževalniku že začeli pojavljati pomladanski preletniki, med njimi čudovite reglje.

Ko bodo odleteli zadnji zimski gostje, bodo na Vrbino prišle čigre in druge gnezdilke, ki v tem okolju preživijo poletje in vzredijo svoje mladiče. Od kje je prišla in kam bo odšla naša gos, verjetno nikdar ne bomo izvedeli.