S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

ponedeljek, 18. julij 2011

PALUD - naravni rezervat v Istri

Naravni ornitološki rezervat Palud se nahaja približno 10 km južno od mesta Rovinj. Z glavne obmorske ceste iz Rovinja proti Puli nas v rezervat usmerijo označevalne table. V rezervatu lahko v različnih delih leta opazujemo več kot 200 vrst ptic.

Močvirje je nastalo ob topljenju ledu in potapljanju kraške doline, ki se je dodatno polnila iz sladkovodnih izvirov in ostalih sladkovodnih pritokov. Da bi preprečili širjenje malarije, so sladkovodno telo s kanalom povezali z morjem. Rešitev ni bila uspešna, močvirje pa je pridobilo še nekaj morskih prebivalcev.


Količina vodne površine tekom leta v močvirju niha. Pogled nanjo pa je zaradi gostega rastlinja možen le z opazovalnice na južnem delu. Celotna pešpot okrog močvirja je dolga okrog 3 km.



Na prvi pogled, sploh poleti, lokacija ne obeta prav posebne fotografske izkušnje. Z nekaj potrpežljivosti in obiskih v različnih delih dneva ugotovimo, da obrežje kipi od življenja.


Z opazovanjem skozi spektiv bomo kmalu zadovoljili naša pričakovanja. Sčasoma se ponudijo tudi fotografske priložnosti.

Divja grlica, Streptopelija turtur

Rana ura bo postregla z zanimivo svetlobo. In nekaj postajališč je postavljenih še ravno dosti blizu opazovalnice za fotografiranje z močnejšim teleobjektivom.

Vodomec, Alcedo atthis

Pritlikavi kormoran, Phalacrocorax carbo

Prve težave nastopijo, ko se zaveš, da boš lahko fotografiral le iz ene same točke. In čez dan bodo pred objektiv prihajale le še dovolj velike čaplje. Ves ostali živelj bo bodisi predaleč oziroma bo premajhen.

Mala bela čaplja, Egretta garzetta

Na srečo se bodo čaplje postavljale v različne like in zadeva bo postala zanimivejša. Urejanje perja je pri čapljah gotova ena zanimivejših predstav.

Mala bela čaplja, Egretta garzetta

Velika bela čaplja, Cosmerodius albus in
Mala bela čaplja, Egretta garzetta

Za konec si bomo verjetno zaželeli še nekaj akcijskih posnetkov in spraznili kartico. Le-ta naj bo dovolj velika, kajti vsekakor moramo domov prinesti sliko z ribico v odprtem kljunu :-)

Mala bela čaplja, Egretta garzetta

Velika bela čaplja, Cosmerodius albus

NASVET
Tokrat malo drugačen. Malico lahko pustite doma, kajti pred vstopom v naravni rezervat se nahaja agroturizem MOFARDIN, kjer postrežejo z odlično hrano in pijačo. Sam rezervat obsega tudi del krasne "divje" plaže. Tako lahko obisk rezervata nadomesti običajen dan vašega letovanja v Istri.


Če boste obtičali v gostilni pred obiskom močvirja, lahko svoje potrebe po fotolovu zadovoljite praktično v neposredni bližini šanka.



TEHNIKA
Spet klasika. 400 mm na stojalu. Večkrat je prav prišel 1.4X telekonverter. Zato bi bil tudi zoom objektiv tja do 500 mm dobra izbira. Maskirne oprave ne potrebujete.

petek, 08. julij 2011

ČRNOČELI SRAKOPER Lanius minor

Po neuspelem iskanju, se mi je ponudila priložnost, da sodelujem pri popisu te pri nas zelo redke in ogrožene ptice. Z Dominikom Bombkom sva se dobila v Šentjerneju in obiskala znane lokacije po Šentjernejskem polju in nato še v Beli krajini. Rezultat je bil po pričakovanju zaskrbljujoč: dva posamezna gnezdeča para s tremi in štirimi mladiči.


Na dan popisa je bilo Šentjernejsko polje v jutranjih urah še zavito v meglice in sonce še ni prodrlo skozi oblake. Zato je nastal le dokumentarni posnetek odrasle ptice (spodaja). Seveda sem fotografsko vajo ponovil naslednji dan in nastal je precej boljši posnetek. Tudi ptič se je malo uredil, kot da bi vedel da gre tokrat zares (zgora).


Srakoperja v Hrvaškem Brodu sva opazovala kar nekaj časa in zabeležila območje lova, ki se je naslednji dan zaradi košnje bližnjega travnika spremenilo.


Odrasla ptiča sta na dan popisa letala iz izhodišča 0 (hrast) do vrta pred hišo A, na bližnji travnik D in do manjšega sadovnjaka E. Tu so posedali tudi vsi trije mladiči in čakali na hrano. Naslednji dan pa se je kosil travnik na robu vasi in srakoper je nabiral hrano na ravno pokošenem travniku z dreves B in C.


Pojedino na pokošenem travniku so izkoristili tudi drugi ptiči. Štorklja še posebej obvlada kmetijsko mehanizacijo.


Drugi par s štirimi mladiči sva opazila v Orehovici, če se ne motim. Vrnilo se je upanje, da jih najdeva še več, a žal je bil to zadnji par tega dne. V Beli krajini Črnočelega srakoperja nisva našla.


Tudi tu so mladiči sledili staršem na osamljena drevesa sredi pašnikov.


Če koga zanima kaj več o Črnočelem srakoperju pri nas si lahko prebere članek Andreja Hudoklina, Ekološke zahteve črnočelega srakoperja Lanius minor v gnezditvenem habitatu na Šentjernejskem polju (JV Slovenija) v 136. številki Acrocephalusa.

VSAKO OPAZOVANJE TE PTICE PRI NAS JE DRAGOCEN PODATEK. LAHKO GA SPOROČITE DRUŠTVU ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE (DOPPS)

TEHNIKA:
Ves fotografije srakoperja razen prve so fotografirane z roke in 400 mm objektivom ter precej izreza. Prva pa je fotografirana s stojala in dodanim 1.4X telkonverterjem.