S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

petek, 29. marec 2013

CARL ZEISS Deltrintem/Jenoptem 8 X 30

Carl Zeissov Deltrintem/Jenoptem 8 X 30 je Wolksvagen hrošč med daljnogledi. Lahko rečemo tudi oče vseh klasičnih 8 X 30 daljnogledov. Zasnovan je bil leta 1920, in sicer v deveh različicah: v civilni kot Deltrintem in vojaški kot Deltrentis. Deltrintem je imel centralni gumb za ostrenje, na Deltrentisu pa se je ostril vsak okular posebej. S tem je bila zagotovljena večja robustnost in boljše tesnjenje.

Deltrintem iz leta 1962 na prospektu iz leta 1920.

Deltrintem se je skoraj nespremenjen izdeloval vse do padca berlinskega zidu leta 1991, ko je podjetje Docter prevzelo tovarno v Eisfeldu in pod svojim imenom izdelovalo model še dobrih 5 let. Je  verjetno najuspešnejši model vseh časov, saj se je kot original izdeloval dobrih 70 let, izdelanih pa je bilo milijone kosov. Ponekod se kopije v sodobnejših preoblekah izdelujejo še danes (npr. ruski KOMZ "Baigish"). Model je bil zelo popularen zaradi svoje velikosti, nizke cene (cca. 40,00 GBP) in predvsem zaradi dobre optike.

Glavne spremembe, ki jih je Deltrintem doživel v času proizvodnje v tovarni CARL ZEISS JENA v Vzhodni Nemčiji:
- Od leta 1920 do leta 1947 je imel okular s širokim kotom 4 elemente (zasnoval ga je Albert Koenig).
- Med drugo svetovno vojne je optika dobila enojni antirefleksni premaz modrikaste barve.
- Leta 1947 je dobil nov okular s petimi elementi s še širšim kotom.
- Leta 1954 se tovarna Carl Zeiss razdeli na zahodno (Oberkochen) in vzhodno Jena (Eisfeld). V Oberkochnu so razvili nov 8 X 30 model, ki je bil optično še boljši. Ni dobil nobenega imena, zato se ga danes omenja kot 8 X 30 West, ali Oberkochen.
- V 60. letih se je poleg modela Deltrintem začel izdelovati še model Jenoptem, ki naj bi bil identičen, a cenejši. Razlaga proizvajalca je bila, da se Jenoptem izdeluje s sodobnejšo tehnologijo, kvaliteta pa naj bi bila enaka. Največ težav s to razlago so imeli trgovci.
- Leta 1978 sta oba modela dobila večslojni antirefleksni premaz jantarne barve.
- Od sredine 80. naprej se je izdeloval samo še Jenoptem.
- Leta 1990 tovarno prevzame Docter, izboljša antirefleksijski premaz  in izdeluje model še nekaj let.

Pri vsej zgodbi me je najbolj zanimala razlika med Deltrintemom in Jenoptemom in seveda, kako uporaben je daljnogled danes. Najprej je bilo potrebno daljnogleda dobiti v roke. Na srečo je na nemškem in angleškem eBayu ponudba res velika. Cene se gibljejo med 50,00€ in 170,00€. Dosežejo pa tudi preko 200,00€, odvisno od ohranjenosti ali če so na njem kakšne posebne, redke oznake.


Deltrintem je imel do konca 60. let določene detajle narejene nekoliko drugače, kot sta jih imela oba, Deltrintem in Jenoptem, ki sta bila potem na pogled res identična. Prvotni Deltrintem je imel malenkost večji gumb za nastavljanje ostrine. Na njem je tudi skala z oznakami +/-. Ima tudi skalo za nastavitev razdalje med očesi. Okular, kjer se nastavlja dioptrija, ima tudi oznake +/- in se težje premika, kar je v redu, saj se dioptrija pomotoma ne spreminja. Zadnji obroč okularja je plastičen, kar je pozimi tudi dobro, saj ne deluje tako mrzlo. Zunanja obloga ohišja deluje mehkeje, ni tako groba. Barva je bolj gladka, ni tako pomarančasta. Sam daljnogled deluje malo bolj robustno.

Levo Deltrintem, desno  Deltrintem/Jenoptem po letu 1978.

Na sliki zgoraj se vidi predvsem razlika med enojnim antirefleksnim premazom modrikaste barve (levo) in večslojnim premazom jantarne barve (desno), ki se preliva med rdečo in oranžno. Večslojni premaz je bil razvit leta 1978, imajo pa ga daljnogledi s serijsko številko 4820812 dalje. Vidna je tudi razlika v strukturi barve ohišja. Večslojni premaz naj bi izboljšal sliko in svetlost. Žal pa doda tudi nekaj rumenkasto zelenega pridiha. Sam imam raje bolj nevtralne barve prvotnega Deltrintema.

Jenoptem zadnje različice iz leta 1990 

Kakšna je uporabna vrednost? Če ne opazujemo pogosto v deževnem in vlažnem okolju in znamo spoštljivo in pazljivo ravnati z daljnogledom, ki bo v najboljšem primeru star krepko čez 20 let, potem je zadeva še kako uporabna. Daljnogled je lahek (520g), ima široko vidno polje (150m/1000m, v resnici je bližje 145 metrom), kvalitetne BaK-4/Porro prizme, gladko in natančno ostrenje, veliko globinsko ostrino. Sama zgradba je solidna in se enostavno servisira. Ostrina na robovih res ni najboljša in še kakšno hibo bi našli v primerjavi s sodobno optiko, kar lahko z lahkoto spregledamo. Lahko bi rekel uporabna klasika za sprejemljivo ceno. Dobro ohranjene izdelke lahko pričakujemo po ceni 100,00€+, solidne in še vedno uporabne z brezhibno optiko pa že za 50,00€+.

Daljnogled je bil v svoji zgodovini neštetokrat kopiran in se je prodajal kot original po smešnih cenah. Vsi originalni CARL ZEISS JENA Deltrimen/Janoptem daljnogledi imajo sedemmestno serijsko številko, kopije pa navadno šestmestno in plastično kolo za nastavljanje ostrine, drugačno školjko okularja in slabšo optiko... So se pa v enakem ohišju s podobno optiko naselili tudi nasledniki drugih priznanih znamk (npr. Leitz 8 X 30 Binuxit), ki so celo prekosili svojega učitelja.

Usnjene torbice so doživele več preobrazb kot sam daljnogled. Na sliki je zadnja različica.

Novejši originali morajo imeti tudi napis DDR. Lahko je tudi na kakšnem drugem mestu.

Izven Evrope niso smeli uporabljati imena Carl Zeiss, zato je bil na levem ohišju navadno samo napis aus Jena. Ekskluziva za ime Carl Zeiss je po ustanovitvi pripadala zahodni tovarni v Oberkochnu.

Večslojni premaz je označen tudi na desnem ohišju. Original ima vijak takoj za napisom coated, kopije pa navadno nekoliko nižje.

Klasika za zbirko vsakega ljubitelja optike!

sreda, 27. marec 2013

ZIMA PA KAR VZTRAJA

Letos zima ni presenetila le nas, temveč tudi naše pernate prijatelje. Sneg je, upam da še zadnjič, pobelil deželo in krmilnice so obiskane bolj kot v koledarski zimi, ko snega tudi ni primanjkovalo.

Število vseh vrst ščinkavcev je doseglo število domačih in poljskih vrabcev. Tako številni se
borijo za najboljša mesta in ne pobirajo samo ostankov po tleh.

Liščki niso bili prav pogosti, v teh dneh pa so redni gostje.

Čižka sem letos opazoval prvič.

Dlesk je na začetku še podil ostale lačne ptice, nato pa se je vdal in mirno zobal v družbi
vrabcev in ščinkavcev. Družbo  mu je delala še samička, a tudi do nje ni bil prav dosti prizanesljiv.

Plavčki in velike sinice so bili v manjšini.

Taščica je pogumno sodelovala pri pojedini.

Pametni so se izognili gneči v krmilnici in v miru jedli na bližnji magnoliji.

Največ povpraševanja je bilo po črnih sončničnih semenih.

Na koncu sta krmilnico obiskala še cikovt in kos. Cikovta sem na svojem vrtu opazil prvič. Bil je
videti precej neurejen in brez energije. Upam, da si bo opomogel in dočakal boljše čase.

TEHNIKA
Vse fotografije so posnete iz dnevne sobe skozi okno z dvojno zasteklitvijo s 400 mm objektivom na crop ohišju. V tem primeru je bilo potrebno pri obdelavi nekoliko povečati kontrast in ostrino ter popraviti zelenkast pridih, ki je posledica zasteklitve.

sobota, 09. marec 2013

RUMENI STRNAD KLIČE POMLAD


Rumeni strnad Emberiza citrinella zelo pogosto izbere svoj oder za pevske nastope, okrašen z rumeno barvo. Le zakaj? Najpogosteje so to drevesni lišaji, ki na še ne ozelenelem drevju lepo izstopajo.



Zanimivo je bilo poslušati kako različno zvenijo pesmi dveh sosednjih pevcev. Pri kakšnem se je zdelo, kot da se ni naučil melodije čisto do konca, spet drugi so zveneli dosti bolj hripavo.


Letos je zima dobro pobelila naše kraje. Rumeni strnadi so množično obiskovali redke zaplate brez snega in s tem niso imeli prav veliko težav. Veliko bolj presenečeni so se mi zdeli prvi prosniki, ki so se spreletavali med posameznimi bilkami, ki so štrlele iz snega, predaleč za fotografiranje.