Ali je ptic 2, 3, ali 5 milijonov v bistvu sploh ni pomembno. Ptic je tako veliko, da si tako jato ptic na enem mestu enostavno ne moreš predstavljati. Zato je bilo treba zadevo videti od blizu.
O tem letošnjem fenomenu, o tem, zakaj so se ptice v takem številu zbrale ravno pri nas in o ptici pinoži na splošno, so poročali vsi mediji - od digitalnih do papirnatih. Sam sem precej manjši obisk opazoval v bližini svojega doma, mislim, da leta 2008. Pogledal sem si tudi posnetek iz leta 2005. Ampak to, kar sem doživel na terenu letos, to je preseglo vsa pričakovanja.
Moram priznati, da je bila to ena najzahtevnejših fotografskih izkušenj. Prvič zaradi tega ker se ta predstava v vsej svoji veličini zgodi dvakrat na dan, zgodaj zjutraj in pozno popoldan, ko je svetloba še ali že zelo slaba. Drugič pa zaradi tega ker sploh nisem vedel, ali bi fotografiral ali snemal ali le opazoval veličasten prizor.
Vse skupaj se začne zjutraj, ko je še tema. Del gozda, ki so si ga ptice izbrale za prenočišče, oživi na način, ki se ga ne da opisati. Ko se začne daniti, se začnejo prva spreletavanja ptic po drevesih in za trenutek se ti zazdi, da listavcem letos listje ni odpadlo. Potem ugotoviš, da so drevesa olistana s pticami.
Nato pa se zgodi. Ob 7:30 se začnejo ptice dvigovati nad krošnje in v eni sami strnjeni jati poletijo proti severo-zahodu. Oblak ptic se je iz prenočišča valil dobih dvajset minut. Ob osmih so se iz gozda odpravljali le še zamudniki v "manjših" jatah, ob 8:30 je bila jutranja predstava končana.
Popoldan se predstava ponovi v nasprotni smeri. Najprej manjše jate, nato vedno večje in na koncu velkanske. Posamezne jate zakrožijo nad prenočiščem, preden poniknejo v krošnje. Narava se je zbranim pokazala v vsej svoji veličini kljub turobnemu zimskemu vremenu.
Ptice so se zbrale na istem delu gozda kot že zadnjih nekaj tednov. Naši gozdovi so jim do zdaj nudili dovolj hrane. Če pa se bo zima pokazala v svoji pravi podobi, bodo pinože nadaljevale svojo dolgo pot.
