S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

torek, 30. december 2014

BOŽIČNI ŠKORCI IN JATE REPNIKOV

Letošnja zima do pred nekaj dni še ni pokazala svojih zob. Škorci so se zato še vedno prav sproščeno nastavljali zimskemu soncu. To ni neobičajno, saj jih manjše število pri nas redno prezimuje.



Tudi druge ptice se pozimi v večjih jatah podijo po šentjernejskem polju. Tokrat so to bili repniki. Včasih se jim priključijo še kakšne druge vrste. Rumeni strnad, recimo.




četrtek, 18. december 2014

ORMOŠKO JEZERO, LAGUNE IN PTUJSKO JEZERO

Obisk severovzhodne Slovenije je v zimskem času kar primeren čas za opazovanje vodnih ptic, ki pri nas prezimujejo. Ormoško in Ptujsko jezero bi bila prvi izbor, a tudi na ostalih vodah v tem delu Slovenije se lahko opazuje pisano druščino ptic in morda tudi kakšno presenečenje.


Je pa res, da so za fotografiranje ptice zelo oddaljene in je potrebno izbirati motive malo drugače. Jutranja svetloba in velike jate kormoranov so risale lepo kuliso ormoškega jezera.


Pridružile so se jim še posamezne velike bele čaplje.


Kljub temu da je sem ter tja kakšna čaplja priletela dovolj blizu, se mi tokrat zdijo fotografije v stilu "manj je več" bolj zanimive.


Med opazovanjem nas je nekaj zmotilo. Za nasipom poraslim s trstičjem se je v vodo nekaj potopilo, pa ne ptica.


Atrakcija dneva tako ni bila ptica, ampak opazovanje vidre sredi belega dne.

foto: Jure Novak
To je to, smo si bili enotni in odšli pogledat, kaj je novega v ormoških lagunah.


Nenajavljeni smo presenetili kolege štajerske sekcije DOPPS, ki so se po veselodecembrskem druženju počasi spravljali k sebi. A delo na "kmetiji" ne čaka.


Potrebno je bilo nahraniti živino. Matjaž je pripravil kosilo za vodne bivole, ki so malo nezaupljivo opazovali nepričakovane obiskovalce.


Tilen in Jure sta preverila ograjo okrog posestva.


Ormoške lagune - bazene bivše Ormoške tovarne sladkorja - sem prvič obiskal pred štirimi leti. To, kar se da videti danes, govori o tem, da je bilo narejenega že res veliko dela v smeri ureditve habitatov, v katere bi se spet lahko vrnile ptice, ki so tu nekoč že bile in so tudi uspešno gnezdile.


Več o ormoških lagunah, rezervatu v nastajanju si lahko preberete na spletni strani DOPPS.


V dobri družbi čas hitro mine, zato smo se odpravili še na Ptujsko jezero.


Ptic seveda ni manjkalo. Naj med drugimi omenim velike in male žagarice, zvonce, pritlikave kormorane in duplinske kozarke. Pri jezu v Markovcih pa smo opazovali res veliko število velikih ponirkov.


Fotografirali smo še z mostu v centru Ptuja, dokler nas ni pregnala lakota. Z dobrim kosilom smo zaključili lep ptičarsko obarvan nedeljski izlet.



Zgoraj: rečni galeb, sivka in veliki kormoran.

petek, 05. december 2014

IZLET NA LONJSKO POLJE

Dolenjska sekcija DOPPS je v sodelovanju z društvom Dinaricum organizirala izlet na Lonjsko polje. Člani društva Dinaricum in hrvaški študentje so se nam pridružili pri dopoldanskem ogledu Lonjskega polja, mi pa smo jim pomagali pri nočnem štetju šakalov.


Le vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila vidljivost zelo slaba.  Oddaljene ptice na velikih vodnih površinah so bile v glavnem skrite v megli.


Po Lonjskem polju nas je vodil renđer Nikša. Povedal nam je, od kod vsa ta voda (iz Slovenije, je dodal v šali) in nam razložil sistem nasipov ter delovanje zapornic.


Pogled na pašnike, kjer se živina prosto pase, je bil povsem drugačen kot pred leti, ko sem bil tu pozno spomladi.


Kljub megli smo se sprehodili po nasipu, v upanju, da presenetimo še kakšnega belorepca. Eden nas je namreč preletel že na poti do nasipov.


Pogled po polju očara tudi v turobnem zimskem času.


Novih moči smo si nabrali v Ekoetno Selu Strug, kjer smo si privoščili skupno kosilo. Tu smo bili člani DOOPSa tudi nastanjeni. Po kosilu je sledilo predavanje Jureta Novaka (foto-narava, facebook)  o njegovovem pristopu k naravoslovni fotografiji. Odlične fotografije iz ptičjega sveta so razvedrile "ptičarje", ki dopoldan niso prišli na svoj račun.

Sledile so priprave na popis šakalov, katerega smo zadnji popisovalci zaključili ob drugi uri zjutraj. Ostalo je še nekaj energije za "Selfie" ali dva.

Selfie by Jure Novak


Zbudili smo se v jutro, ki ni bilo nič boljše od prejšnjega. Vsi pa smo si bili enotni, da se je v teh hiškah prav dobro spalo. Po zajtrku smo se odpravili proti domu in se ob poti ustavili še v Čigoču.



Vse lesene hiške so pod spomeniško zaščito in večino njih čaka na rešitelja ali pa se bodo sesedle same vase.


Nogometni klub Čigoč je trenutno na kolektivnem dopustu.


DOPPSova ekipa.


Malo pred mejo smo zelo na hitro raziskali še jezera Strmec. Tudi ta bo potrebno ob kakšni drugi priložnosti še obiskati.

ponedeljek, 27. oktober 2014

PROSNIK IN LUNJ

Tokrat sem prosnike poskušal ujeti  na Ljubljanskem barju. In tudi tokrat mi je na preži pred objektiv prišla dosti večja ptica - pepelasti lunj.


Pepelasti lunj je najbolj "robusten" med svetlimi lunji, med njegove najbolj opazne znake pa sodi pet prstov na krilih. Na daleč pa ga od rjavega hitro ločimo tudi po beli trtici in je edini svetli lunj, ki se pojavlja pri nas pozimi.


Potepal sem se po zahodnem delu Ljubljanskega barja, severo-vzhodno od vasi Bistra proti Ljubljanici. Na območju se nahajajo pretežno pašniki z zelo redkimi steblikami višjimi od 30 cm. Na začetku je s prosniki slabo kazalo, nato sem na robu pašnikov našel manjši vrtiček, ki je imel v ikebano zložene fižolovke, in na njih je posedal prosnik.


Postavil sem svojo prežo in čakal, tako kot to običajno počnem.


A prosniku je bila kar naenkrat bolj zanimiva povsem druga fižolovka, ki je bila seveda predaleč.


Prosnik je kmalu ugotovil, da je nevarnost "izginila" in se vrnil na svoje priljubljeno lovišče. Želel sem si fotografijo prosnika na kakšni bilki, a sem se moral zadovoljiti s poziranjem na fižolovki.

OKTOBER MESEC TRSTNIH STRNADOV

Trstni strnad je ptica meseca oktobra na letošnjem DOPPS-ovem koledarju.


Odpravim se na teren, da preverim zakaj. Nedelja naj bi bila lepa, a je bilo jutro še oblačno in megleno, za fotografiranje nič kaj prijazno.


Trstni strnad bi se lahko zaradi mene imenoval tudi koruzni. Velika jata se jih je spreletavala med koruznimi polji in posedala po koruzi.


Našel sem koruzno polje, ki je imelo na sredini nekakšno luknjo, kjer koruza ni zrasla oz. je bila zelo nizka. Postavil sem prežo in čakal na strnade.


Obisk ni bil tak, kot sem ga pričakoval in vedno je bilo nekaj na poti, kar je preprečilo boljši posnetek. Tudi jutranje svetlobe še ni bilo od nikoder.


Ker se modro nebo ni hotelo pokazati in tudi ni kazalo, da se bo to kaj kmalu zgodilo, sem se obrnil za 180 stopinj. Tako sem namesto neba imel za ozadje oddaljeni hrib in končni efekt je bil zelo podoben. Megla in zelenje v daljavi se je spremenilo v skoraj nebeško modrino.

ENOOKI KUPČAR

V tem jesenskem času se vedno splača pogledati po sveže zoranih njivah. Odgrnjena zemlja se ponuja pticam kot polno obložena miza.


Navidez prazna pokrajina je navadno polna ptičjega življa. Vrane in ostale večje ptice navadno vidimo že od daleč. Če pa zadevo pogledamo pobližje, navadno odkrijemo še mnoge druge vrste.


Najprej sem opazil veliko jato belih pastiric, ki je štela cca 15 ptic. Med njimi je bila pomešana tudi vriskarica.


Na bližnjih balah so posedale šmarnice in se spreletavale na njivo in nazaj.


Ustavil pa sem se zato, da bi mogoče našel kakšnega kupčarja. Zaradi nižje jutranje temperature kepica ni bila prav nič podobna pokončnemu kupčarju. Sam s kupčarji nimam dovolj izkušenj in sem najprej pomislil, da gre celo za sredozemskega.


Peter Grošel mi je razložil, da gre za prvoletno samičko navadnega kupčarja, ki pa žal najverjetneje ne bo preživela, saj je imela poškodovano eno oko.