PTIČARIJADA 2017

Letošnji družabno tekmovalni dogodek ljubiteljev in poznavalcev ptic je potekal v Beli krajini v soboto, 7. oktobra. Več o tem dogodku si lahko preberete na spletni strani DOPPS. V lepem sončnem vremenu je 13 ekip opazovalo kar 105 različnih vrst ptic. Dolenjsko so zastopale tri ekipe: DOLENJCI Z I., II. in III:

foto: Tomaž Mihelič

Naši prvi ekipi, ekipi družine Mihelič, je po dolgoletnem trudu le uspelo osvojiti prvo mesto. S 77 opazovanimi pticami so za eno samo ptico premagali skorajda nepremagljive Štajerce z ekipo Štajerski pozabljivci.

Tekmovalce na terenu ni ustavila niti tabla "Pozor hud bik".

V fotografski disciplini smo Dolenjci pobrali kar dve medalji - drugo in tretje mesto. Zmagali so Štajerski pozabljivci, z 58 fotografiranimi pticami.

Za eno lepših predstav na nebu so poskrbeli grivarji na selitvi.

Ena izmed zanimivejših trofej - črni škarnik.

Še zadnja skupinska fotografija dela dolenjske reprezentance na poti domov.

IWC 2017

Minuli konec tedna je na področju cele Slovenije kot tudi po večjem delu Evrope potekalo zimsko štetje vodnih ptic (IWC). V takem obsegu se IWC v Sloveniji izvaja že od leta 1997. Več o tem dogodku si lahko preberete na spletnih straneh DOPPS.

Letošnji popis zadnjih treh odsekov reke Krke se je začel precej megleno. Vidljivost je bila še komaj zadovoljiva. Razmere so se počasi izboljševale.

Na poti nas vedno pričakajo kakšna presenečanja. Seveda pa nas bolj zanima kakšno pernato presenečenje. Letos se je to pojavilo v obliki majhne skupinice tujerodnih račk. Tri nevestice (samček in dve samički) in en samček mandarinke.

Risba: COLLINS BIRD GUIDE

Na vodnih površinah v bližini naselij lahko naletimo tudi na domače osebke - gosi ali race, ki so po videzu precej podobni prostoživečim sorodnikom.

Siva različica domače gosi (zgoraj) je precej podobna divjim sivim gosem. Domače gosi so dosti bolj tolste, predvsem v zadnjico, in se z letanjem po zraku več ne ukvarjajo.

Domače "sive" gosi se pogosto družijo z belimi domačimi goskami, kar nas lahko opozori na dodatno pozornost pri določanju. Družba teh gosi si je med seboj izkazovala neverjetno naklonjenost. Beli gosak je izvajal nekakšne poskuse parjenja s sivo prijateljico.

Za primerjavo dodajam še nekaj pravih sivih gosk iz novonastale akumulacije v Vrbini pri Brežicah.

Potem pa je tu še beločela gos, ki je s svojim belim čelom težko zamenljiva. Prvoletne pa so še brez belega čela in zopet je potrebno biti malo bolj pozoren. O tem sem pisal lani.

IWC 2016

Letošnje zimsko štetje vodnih ptic (IWC) je bilo, kar se ptic tiče, podobno ostalim letom, z eno izjemo. Skupaj z labodi sta se na Krko spustili dve gosi.

Foto: Jani Vidmar

Sam sem ju na daleč proglasil kar za sive gosi. Ko pa sva se jima z Janijem približala, sva si bila enotna, da ti dve goski nista sivi. Po občutku sta bili nekoliko manjši in imeli sta črno konico kljuna ter temnejše perje na glavi za kljunom. Priročnika seveda ni bilo pri roki. Ker gosi nista imeli belega čela, sva kot možnost črtala tudi beločelo gos, kar se je kasneje pokazalo za napačno. Začasno sta bili tako proglašeni za njivski goski.

S pomočjo priročnikov sta bili goski na koncu določeni za beločeli, saj mladostne ptice še nimajo beline okrog kljuna. Konica kljuna pa je črna, podobno kot pri njivskih goseh, ki pa imajo perje na hrbtu temnejše in belo obrobljeno. (Zgoraj beločela gos brez in z belim čelom.)

V centru Novega mesta je popis popestrila žvižgavka. Kasneje sem ugotovil, da sta "žvižgavca" dva. Eden popolnoma in drugi delno prebarvan v svatovsko perje.

POGLED BELE ŠTORKLJE

Imeti gnezdo bele štorklje v svoji bližini bi moral vsekakor biti privilegij. Če imamo srečo, da živimo na območju, ki je štorkljam zanimivo, jih lahko privabimo v svojo bližino s tem, da jim na predvidoma primerno mesto pripravimo primeren podstavek, kjer bi štorklje lažje začele z gradnjo gnezda.

Kljub temu, da ima štorkljo na svojem dimniku naš sosed, ni nujno, da bo štorkljam všeč tudi lokacija za gnezdo, ki smo jo pripravili sami. A na srečo se da z denarjem kupiti prav vse. Dobijo se čudoviti plastični primerki in potrebujemo le nekaj domišljije in spretnosti, da zgradimo gnezdo. Štorklja pa nam bo krasila dvorišče tudi pozimi, ko bo sosedova odletela v tople kraje : )

Žal pa obstajajo tudi ljudje, ki jim poletni gostje niso všeč. Prav neverjetno je, česa je sposoben sodoben človek. Ko se štorklja enkrat odloči, kje bo gradila gnezdo, jo zelo težko prepričamo, da bi šla drugam. Kar predstavljam si, koliko truda je vložila uboga ptica in koliko energije je porabila, ko je poskušala gnezditi na drogu, obdanim z navzgor obrnjenimi jeklenimi palicami, ki jih je montiral lastnik sosednje hiše (fotografija zgoraj).

Na srečo pa je večina ljudi ponosnih na "svoje" štorklje. Ob pregledu gnezd in obročkanju mladičev največkrat poslušamo zanimive zgodbe o dogodkih na gnezdu.  In nedvomno marsikoga zanima, kako se imajo štorklje tam zgoraj.

Pogled s ptičje perspektive je seveda zelo zanimiv. Pričakoval bi, da bo gnezdo podobno ostalim, z vdolbino v sredini. Ko pa se dvignemo v višino gnezda, kaj kmalu ugotovimo, da je gnezdo relativno ploščato. Kljub temu so mladiči v njem povsem varni.

Na letošnjem obročkanju smo naleteli na kar nekaj praznih gnezd, kjer so bili na začetku sezone gnezdenja že opazovani mladiči. Očitno so močna neurja in obilne padavine ter mraz pobrala svoj davek.

Pod gnezdi se poleg bogato pognojene zemlje in bujnega rastja najdejo tudi ostanki plena, ki je uspel pobegniti. Tu so tudi kadavri poginulih mladičev in različen gradbeni material za gnezda.

Večina gnezd na Dolenjskem je na električnih in telegrafskih drogovih. V več strani potekajo kabli bolj primeren je drog za štorkljino gnezdo. Človek bi pomislil, da vzdrževalci in upravljalci električnih in telekomunikacijskih vodov niso prav posebej navdušeni nad štorkljami. A se moram ob tej priliki prav posebej zahvaliti Elektru Ljubljana in Elektru Celje, ki sta pri obročkanju na Dolenjskem sodelovala z dvema svojima voziloma. Sodelujejo tudi pri postavljanju nadomestnih podstavkov in ostalih intervencijah povezanih s štorkljinimi gnezdi.

Gnezda se z leti dograjujejo in s časom postajajo prevelika in pretežka in ogrožajo varnost drogov. Takrat se gnezda po gnezdenju odstrani in pripravi primerne podstavke.

Samo obročkanje je s pomočjo tehnike relativno enostavno.

Mladiči so navadno povsem mirni in se jim brez večjih težav nadane aluminijaste ali v zadnjem času plastične obročke. Štorklja navadno prav kmalu prileti nazaj v gnezdo in nadaljuje s svojimi obveznostmi.

Na območju med Kostanjevico na Krki in Brežicami smo obiskali 11 gnezd. Od teh je bilo 5 gnezd brez mladičev, v ostalih 6 gnezdih pa je bil eden do štirje mladiči.

Skupaj smo obročkali 16 mladičev, do dveh pa s tovornjakom nismo mogli. Število mladičev je sicer nekoliko pod povprečjem, število gnezd pa se povečuje.

PROJEKT REPNIK IN SIPKK

Kaj SIPKK sploh pomeni? Več o tem si lahko preberete na DOPPSovih spletnih straneh, na kratko povedano pa gre za monitoring oz. popisovanje ptic kulturne krajine pri nas. Popisovalci vsako leto dvakrat popišejo ptice na točno določenem območju, z analizo podatkov pa se ugotovi, katere ptice številčno upadajo, katerih številčnost se ne spreminja in katere so celo v porastu.

Akcija je letos dobila svojo celostno grafično podobo. Za predstavnika pa je bil izbran repnik, ptica, ki je na spisku tistih, katerih številčnost strmo upada.

Sam sem na svojem transektu letos preštel kar nekaj repnikov. Ugotovil sem, kje se bi ga dalo fotografirati, in že naslednji dan je bila tam postavljena moja preža.

Samec je v svatovskih barvah izredno barvit ptič. V nizki jutranji svetlobi so mu prsa dobesedno zažarela. Po dobri uri čakanja je nastal posnetek, po katerega sem prišel, le vejica pred repnikom ni bila v planu.

Tudi pri repniku so samice prikrajšane za živo pisane barve.

Medtem ko se je samec postavljal pred menoj, je samica pridno nabirala material za gnezdo.

Kmalu se je repniku pridružil še en predstavnik ptic kulturne krajine, ki mu prav nič kaj dobro ne kaže v prihodnosti. Prosnik. Na fotografiji (zgoraj) je spodaj samica prosnika, nad njo pa samec repnika.

Prosnik je za fotografiranje dosti bolj predvidljiv. Saj se dosti bolje drži svojih prež, iz katerih lovi svoj plen. Ko enkrat ugotoviš njegov vzorec premikanja, ga pač počakaš tam, kjer ti najbolj odgovarja. Vseeno si moramo vzeti kar nekaj časa za dober posnetek.

Nedaleč stran sem zaslišal znan napev. Pesem, podobno odbijajoči se ping pong žogici, značilno petje velikega strnada. Tudi število velikih strnadov upada.

Poleg značilnega petja ga lahko prepoznamo tudi po spreletavanju s spuščenimi nogami. Deluje kot letalo, ki se mu je pokvaril mehanizem za dvigovanje koles. Sonce je bilo že visoko na nebu in nikakor mi ni uspelo fotografirati te njegove značilnosti.

Velikega strnada mi do sedaj še ni uspelo fotografirati. Zato mi bo letošnji popis SIPKK na Šentjernejskem polju ostal še v lepšem spominu.

PREGLED GNEZDILNIC V ZAGRAŠKEM LOGU

Prišel je čas, da ugotovimo, kako uspešni smo bili s postavitvijo gnezdilnic v Zagraškem logu. Kot kaže, je naravnih dupel, primernih za gnezdenje, očitno premalo, saj so bile gnezdilnice že prvo leto zasedene nad vsemi pričakovanji.

Od 15 gnezdilnic za sinice (velike sinice, plavčki,...) je bilo zasedenih 13 gnezdilnic. Od tega so eno naselili poljski vrabci.

Eno od dveh škorčnic si je priredil brglez. Brglez si privošči tudi večja dupla z večjimi odprtinami. Odprtine nato zazida na primerno velikost.

Stara gnezda smo našli tudi na podstrehi lesene hiše in na bližnjem kozolcu.

Prazni sta ostali le gnezdilnici za lesno sovo ali mogoče postovko. Navadno traja kar nekaj let, da jih zasedejo. Kljub temu je 80% zasedenost v prvem letu odličen rezultat.

PTICE OKOLI NAS in IZDELOVANJE KRMILNIC

Povabilo na akcijo Spoznajmo ptice okoli nas, ki se začne v ponedeljek, 26. januarja, in bo trajala do nedelje, 1. februarja. Več o akciji in o tem, kako lahko sodelujete, si lahko preberete na spletni strani DOPPS.



Člani Dolenjske sekcije DOPPS smo se v soboto odzvali prijaznemu povabilu Sabine Lovšin in v Šentlovrencu pripravili delavnico, kjer smo najprej predstavili akcijo Ptice okoli nas. Spoznali smo ptice, ki jih bomo lahko opazovali prihodnji teden, potem pa smo izdelovali ptičje krmilnice.

 Več o sproščenem in domačem dogodku si lahko ogledate v njihovi Facebook objavi.

(za povečavo klikni na fotografijo)