S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 15. november 2015

GRADBENIŠTVO KRIVOKLJUN


Posedanje krivokljunov v vrhovih dreves in njihovo značilno oglašanje je to, kar krivokljuni običajno počno. In običajno so ta drevesa iglavci, saj so semena v storžih njihov glavni vir hrane.


Če pa je to drevo ne prav visok listavec, ki mu je odpadlo že vse listje, na dvorišču propadajoče hiše, potem mora za to biti že kakšen poseben razlog.


In ta razlog je prav propadajoča fasada objekta.


Krivokljuni k svoji prehrani dodajajo snovi, ki jih najdejo na fasadah objektov. O tem mi je pravil že Jože Gračner, velik poznavalec ptic in obročkovalec. Pokazal mi je fasado objekta v Kočevskem rogu, katerega so se lotili krivokljuni. A jih pri delu takrat nismo zalotili.


Na spletu sem našel članek (stran 182) o rdečih krivokljunih in njihovih prehranjevalnih navadah, ki pravi, da krivokljuni k svoji dieti dodajajo sol, kalcij in za boljšo prebavo tudi pesek in malto.


Opečno obarvan samec se je kar dobro zlil z opečnim zidom.


Samicam pa se dosti bolje poda živa podlaga v smislu zelenja.


Glede na to, da sem štel ponirke na reki Krki, so bili tile zidarski krivokljuni lepa popestritev.

ponedeljek, 2. november 2015

MREŽIJADA 2015

Mrežijada sicer zveni precej tekmovalno. V resnici pa je mrežijada strokovno srečanje obročkovalcev iz vse Slovenije, ki je potekalo od 18. do 20. septembra v okviru monitoringa ptic selivk v Krajinskem parku Sečoveljske soline. 20 ornitologov s pomočniki je razprostrlo svoje mreže v dolžini enega kilometra. V treh dneh so ulovili in označili 743 ptic, ki so pripadale 42 različnim vrstam.


Na takem dogodku je možno povsem od blizu videti ptice, ki jih navadno le slišimo. Mrežijada je očitno sovpadala s selitvijo velikega skovika, saj se je ujelo kar 17 skovikov.


Na moje veselje se je ujelo tudi nekaj podhujk. Zanimiva je barvna podobnost z velikim skovikom.


Obisk solin v tem letnem času je izredno zanimiv in barvit. Na selitvi so tudi različni pobrežniki. Opazovati je bilo možno veliko število zelenonogih martincev, nekaj spremenljivih prodnikov, malih prodnikov in togotnikov. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi progastorepi kljunač, črna prosenka in žličarka.


Zvezda drugega večera je bil gotovo komatni deževnik in prvo obročkanje komatnega deževnika pri nas.


Za to, da smo si deževnike, martince in prodnike ogledali od blizu, je poskrbela ekipa Tomaža Miheliča, ki se je temu prav posebej posvetila.


Mali prodnik je resnično majhen.


V mrežo se je ujel tudi spremenljivi prodnik.


Na selitvi so bile tudi modre taščice. Obročke je dobilo 38 modrih taščic.


Vzorno urejeno delovno mesto obročkovalca.


Poleg vsega že naštetega pa je bilo pomembno tudi druženje in izmenjavanje izkušenj. Takšno spremljanje stanja in številčnosti ptic na tem območju bi s številčnimi podatki še dodatno obogatilo monitoring ptic selivk v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Naj dogodek postane tradicionalen.