S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

ponedeljek, 28. september 2015

PACEK MOKOŽ

Mokož je tudi eden tistih skrivnostnežev, ki ga bomo prej slišali "kruliti" kje v trsju, kot pa ga bomo videli. Če pa se že prikaže, jo navadno hitro ucvre nazaj v varno kritje.


Dolgo je bil na spisku mojih fotografskih želja, dokler nisem našel mrtev rokav reke Temenice, ki se je poleti dobro izsušil. Ostalo je nekaj vode in velika blatna površina, na kateri so se prehranjevale zelenonoge tukalice, kozice in mokoži ter ostali močvirniki.


Občutek sem imel, da so mladiči malo bolj pogumno postopali na odprtem, medtem ko so se odrasli raje držali obrobja. Kritje je bilo tokrat postavljeno tako dobro, da so mokoži sprehajali okrog mene, skoraj da preblizu.


Odraslo ptico izdaja živo rdeči kljun in oči, ter modro siva glava ob straneh, vrat in trebuh, medtem ko so mladi na teh predelih še rjavo šekasti in kljun temen. Spola se tudi pri odraslih pticah ne ločita.


Če ne tekajo na okrog jih težko opazimo.


Kljub temu, da sem jih označil za packe, skrbno pazijo, da imajo zapackane le tace in kljun. Sam sem bil skupaj z opremo blaten od glave do pete.

sobota, 12. september 2015

RIBJI OREL

Skoraj natančno pred tremi leti (9.9.2012) sem na jezeru Žovnek prvič opazoval ribjega orla. Letošnji obisk jezera se je datumsko skoraj poklopil (6.9.2015) in glej ga zlomka, tudi predstava ribjega orla je bila identična.


Tudi letos je ribič lovil na zahodnem delu jezera, v ribogojnici.


V razmaku ene  ure si je postregel z dvema ribama.


Medtem, ko sem čakal, da pride orel po nov obrok, je bilo v moji bližini kar pestro. Nad ribogojnico je krožil tudi rjavi lunj, v mojem dometu pa so lovile in preletavale v glavnem čaplje.





Ko je orel prišel po drugo ribo, je bilo sonce že nekoliko previsoko in svetloba neugodna za fotografiranje ptic v letu. Upam, da se prihodnje leto spet srečava.


petek, 04. september 2015

NA DOPUSTU

Letošnje počitnice smo se odpravili v Anglijo, natančneje na jugo-zahodni del, Cornwall. Odločil sem se, da se posvetim družinskemu veselju in pustil težko fotografsko artilerijo doma.


Pogosto se zgodi, da na potovanjih naletimo na določene vrste, ki so dosti manj plašne kot pri nas doma. Seveda se nisem mogel upreti, da ne bi naredil posnetek ali dva.


Opazovanje dvorjenja in nato parjenja grivarjev iz neposredne bližine si pri nas ne znam predstavljati. Tudi sicer je grivar izredno pogosta vrsta in domačega goloba na podeželju skoraj ni videti.


Izredno pogosta in človeka vajena je tudi kavka.


Črne vrane in vrani na sploh vsepovsod nadomeščajo domače golobe.


Opazovanje ptic, skrb za ptice in združevanja v različna društva je v Angliji zelo razširjeno. Posledično nas ptičja simbolika spremlja praktično na vsakem koraku.



Ptice se pojavljajo na različnih uporabnih predmetih. Tale, namesto zvonca se mi je zdela še posebej posrečena.


Za slabih 50€ si lahko domov odnesete leseno školjkarico.


Na sprehodu po podeželju smo na pašniku naleteli na jato cca 50 mladih fazanov. Nenavaden prizor. Sploh samci brez repov, ki so se stegovali kot kakšne surikate, so bili posebej smešni.


Ptice so povsod. V Angliji pa z njimi včasih celo malo pretiravajo.