S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 22. junij 2014

VIJEGLAVKA Jynx torquilla

Končno, lahko rečem. Vijeglavka je bila do nedavnega na spisku mojih fotografskih želja. Prva foto seansa se je kljub navidez enostavni nalogi končala precej klavrno. Starša sta za tisti dan že zaključila s hranjenje že skoraj odraslih mladičev.


Vedel sem, da nimam več dosti časa, saj se bodo že povsem odrasli mladiči kmalu speljali iz gnezda. Kljub slabemu vremenu in nemogoči svetlobi se odločim, da jih obiščem ponovno.


Medtem ko so prvi dan mladiči le kukali iz dupla, so tokrat že raziskovali bližnjo okolico.


Nato se je zgodilo. Prvi polet malih ptic mogoče le ni tako spektakularen kot pri nekaterih večjih vrstah, pa vendar je zanimivo doživetje.


Prvi pogumni mladič je najprej skočil stran od dupla na odžagano vejo in nato poletel na sosednje drevo. Tam je nadaljeval s svojim  značilnim oglašanjem in verjetno pričakoval svoj naslednji obrok.


Starša sta naprej hranila ostale mladiče v duplu.


Odrasla ptica je v primerjavi z "buckastimi" mladiči videti dosti bolj vitka.


Fotografiranje vijeglavk je bilo zahtevno predvsem zato, ker ob oblačnem vremenu v krošnji ob deblu skoraj ni bilo uporabne svetlobe. Skozi listje pa je narobe hodila še močna kontra svetloba z neba. Zato je bila za izenačevanje svetlobe nujno potrebna uporaba bliskavice in rezultati sploh niso slabi.

nedelja, 15. junij 2014

SOSEDOVE SRAKE

Že drugo leto zapored sem imel priložnost opazovati gnezdenje srake neposredno iz dnevne sobe. Gnezdile so na sosedovih smrekah sredi naselja ob glavni prometni cesti.


Kljub vsemu gnezda verjetno sploh ne bi opazil, če ne bi videval srake kako znašajo gnezdilni material v smreko čez cesto. Prepričan sem bil, da bodo srake skakljale tudi po mojem vrtu in da se bo ponudila kakšna zanimiva priložnost za fotografiranje.


Seveda je bil to račun brez krčmarja. Srake so namreč izredno previdne in menda tudi pametne ptice. Ob vsakem mojem sumljivem gibanju po vrtu so se umaknile na strehe sosedovih hiš.


V času gnezdenja so s svojega območja preganjale prav vse. Tudi naša stara muca jim je bila napoti, ko je poležavala na parkirišču.


Še najlažje jih je bilo fotografirati ob cesti, ko so bile predvsem pozorne na pešce in avtomobile.


Ob cesti najdejo tudi dovolj hrane in na splošno niso izbirčne. Srake so pravi vsejedi.


Plenijo tudi pri sosedih. Jajca jim gredo prav posebej v slast in tudi mladiči niso varni.


Ko so se mladiči speljali, jih je bilo vse polno okrog hiše, po drevju in na sosedovih strehah. Moje fotografske želje so ostale kljub potrojenemu številu srak v okolici neuslišane.