S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sreda, 26. oktober 2016

VELIČASTNI JASTREBI

Beloglavi jastreb gotovo ne sodi med najbolj ljubke ptice na našem planetu. Bližnje srečanje s to mogočno ptico pa je prav posebno doživetje. Pri nas ga lahko opazujemo, saj ga v naše kraje prinese gibanje zračnih mas iz nam najbližjih gnezdišč na Kvarnerju.


Moje prvo opazovanje teh veličastnih ptic je bil nepozaben dogodek. Med pohajkovanjem po hribovju okrog Baške na Krku sta se od nikoder v močnem vetru pojavila dva beloglava jastreba. Pojav za te kraje ni prav posebej nenavaden, saj je na Krku eden izmed štirih ornitoloških rezervatov za beloglave jastrebe. Dva rezervata sta še na Cresu in eden na otoku Prvić.

Foto: Goran Sambt

Ko smo iz najjužnejšega vrha Bag prispeli do Bratinca, so se iz nizkega rastja na vrhu naslednjega hriba začeli dvigati jastrebi. 2, 3, 5, 10, 20, 50 ... Več kot 100-glava jata nas je preletela nekaj metrov nad našimi glavami. Za fotografiranje pa pri roki le ubogi telefon.

Foto: Goran Sambt

Vsi smo si bili enotni, da je bil prizor enkraten in res nepozaben. Kasneje doma ugotovim, da smo opazovali skoraj polovico celotne populacije beloglavih jastrebov na Kvarnerju. Leta 2015 je bila populacija ocenjena na 100 -110 parov.

Vrsta se je v zadnjih letih nekoliko stabilizirala in je iz kritično ogrožene vrste postala "le" še ogrožena. Beloglavi jastreb skorajda nima naravnih sovražnikov razen človeka. Gnezda so ogrožena s strani drugih plenilcev le takrat, ko jastreb za daljši čas zapusti gnezdo, kar pa se prepogosto zgodi zaradi človeške prisotnosti. Turistično obleganje gnezdišč v času gnezdenja je namreč preveliko in ga je težko omejiti. Druge najpogostejše nevarnosti beloglavim jastrebom so veterne elektrarne na celini in na otoku Pagu, visokonapetostni daljnovodi, zastrupitve z različnimi strupi ter nezakonito streljanje.
(vir podatkov: Procjena stanja populacije bjeloglavih supova na području ornitoloških rezervata na Cresu, Krku i Prviću, te na Plavniku u 2013. godini in splet).

ponedeljek, 17. oktober 2016

SPREMENLJIVI PRODNIKI

Majhna "lužica" Sv. Katarine pri Ankaranu je ena izmed boljših loakacij v Sloveniji za fotografiranje martincev, prodnikov in njim podobnih pobrežnikov, saj je vodne površine relativno malo in ptice niso nikdar prav daleč od obale. Majhnim prodnikom se tako z lahkoto približamo na primerno razdaljo.


S spremljanjem objav lokalnih fotografov na spletu hitro ugotoviš, katere ptice se tam trenutno zadržujejo. Te ptice so tu navadno na preletu, kjer si nabirajo novih moči za nadaljevanje svoje poti v toplejše kraje. Zato se prav lahko zgodi, da pridemo prepozno in uspemo ujeti le še kakšno čapljo, ki je tu reden gost.


Tokrat sem na školjčišče Sv. Katarine prispel tik preden je sonce padlo v morje. Zlate svetlobe - svetlobe za bogove - je bilo komaj še dovolj za fotografiranje in spremenljivi prodniki so se tako zavzeto prehranjevali, da se niso prav dosti menili zame.


Za boljše, bolj všečne posnetke, z več neostrine v ozadju se je seveda potrebno spustiti čim niže, na nivo vodne gladine. Tu so v prednosti fotografi s fotoaparatom z LCD zaslonom na preklop, saj lahko fotoaparat položijo dobesedno na tla in fotografirajo ne da bi si zlomili vrat.


Ko se je sonce dotaknilo horizonta, se je svetloba začela hitro spreminjati in ptice so ostale brez direktne osvetlitve. Nadaljevanje fotografiranja je bilo še težje, rezultati pa zanimivi.


Na srečo se kmalu po sončnem zahodu tudi ptice spravijo spat.



Ko sonce popolnoma ugasne, so uporabne fotografije hitrih prodnikov zgolj še srečno naključje.