S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

četrtek, 27. marec 2014

LETI, LETI SREDNJA ŽAGARICA Mergus serrator

Uspeh fotografiranja ptic v akciji je več ali manj odvisen od naše sreče, refleksa in  precej tudi od tehnike, ki nam je v danem trenutku na razpolago.


Če se podajamo v nakup fotografske opreme za naravoslovno fotografijo, se srečamo s kupom karakteristik, ki jih sodobna fotografska oprema premore. Med njimi je tudi podatek o maksimalni hitrosti fotografiranja. Ta podatek se giblje nekje med 3 in 10 posnetkov na sekundo. Koliko potrebujemo? Čim več!


Zakaj čim več? Zgoraj je dobri dve sekundi dolga sekvenca vzleta srednje žagarice in lepo je videti, koliko se med seboj razlikujejo zaporedni posnetki (vrstni red je z leve proti desni). Fotografirano je bilo s fotoaparatom Canon 7D, ki naj bi zmogel 8 posnetkov v sekundi. Dejansko se pri dobrih svetlobnih pogojih temu podatku tudi približa, v slabih pa se hitrost precej zmanjša.


Poleg same hitrosti fotografiranja je pomembno tudi, kako uspešna je avtomatika ostrenja pri ohranjanju fokusa na premikajočem se motivu. Tu so navadno hitrejši in dražji modeli fotoaparatov v veliki prednosti.


Nastavitve za tako vrsto fotografiranja si je dobro shraniti na določeno mesto (če nam fotoaparat to dopušča, seveda - dražji gotovo imajo to možnost), kjer jo bomo lahko izbrali v trenutku, ko naletimo na tako priložnost. Nekaj več o teh nastavitvah si lahko preberete v tej objavi: Canon 7D, AI SERVO in ptice v letu


sreda, 19. marec 2014

DOLENJSKA SEKCIJA DOPPS

V soboto, 15. marca, je bila v Zagradu pri Škocjanu na Dolenjskem ustanovljena Dolenjska sekcija Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Ustanovitev sekcije je rezultat spontanih pobud in entuziazma, ki se je razvil v krogu članov DOPPS na Dolenjskem. Ideja je dozorela lani, na Evropski dan opazovanja ptic, ko je bilo opazovanje in obročkanje ptic organizirano tudi na Dolenjskem.


Ustanovna skupščina je bila organizirana v prostorih TD Zagrad, katere nam je prijazno ponudil  v uporabo predsednik društva g. Franci Kocjan. Čudovito obnovljen pod je gostil okrog 30 ljubiteljev ptic in narave, ki so po formalni ustanovitvi prisluhnili še zanimivemu predavanju Andreja Hudoklina o ogroženih pticah na Dolenjskem. Uradnemu programu je sledila družabna zakuska, naslednji dan pa 1. spontani neuradni izlet v Vrbino.


Z Janijem, Matejo in Tomažem smo opazovali kar lepo število vrst, katere si je Tomaž vestno zapisal v svojo ornitološko beležnico (številčne vrste nismo šteli):

VRBINA
prosnik 1
pritlikavi kormoran 3
kostanjevka 1
liska 5
labod grbec 2
sivka 6
reglja 11
žvižgavka 9
cikovt 2
vrbji kovaček 1
kormoran 4
ščinkavec
škorec
velika sinica
plavček

GRAMOZNICA STARI GRAD
kreheljc 4
bela pastirica
mlakarica
liska
čopasta črnica 4
raca žličarica 11
mali ponirek 1
čopasti ponirek 4
čopasti škrjanec 2
kormoran
kanja
skobec 1
mali deževnik 4
priba
sraka
poljski škrjanec
pritlikavi kormoran 2
trstni strnad 1
fazan 1
kavka 1


nedelja, 09. marec 2014

V ŠKOCJANSKEM ZATOKU PRECEJ ŽIVAHNO

Za tiste ki vas morda zanima, kaj se v tem času dogaja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok objavljam nekaj fotografij. Najlepše se živ žav opazuje v jutranjih in dopoldanskih urah s prve in druge opazovalnice (v smeri urinega kazalca).


Poleg običajnih vrst kot so liske, mlakarice, kreheljci, žličarice, sivke, žvižgavke in konopnice so na obisku že togotniki. Opažena je bila tudi rjavka.


Tudi škurhi in pribe ne manjkajo.


Sivke.


Rečni galebi.


Žvižgavke na paši.


Pogled s tretje opazovalnice. Laboda grbca in skupina velikih belih čapelj.


Za bližnje posnetke je potrebno malo več sreče in potrpljenja. Mali ponirek.


Mala bela čaplja je že pri kosilu, ki ga z brskanjem po blatu prežene na plano.

nedelja, 02. marec 2014

KRIČAVA ČIGRA (Sterna sandvicensis)


Kje bomo najlažje videli in fotografirali kričavo čigro? Na tehle skalah Sv. Katarine pri Ankaranu. Lepo je, če se poklopi še kakšna zanimiva svetloba (najbolje jutranja) z njihovim razpoloženjem za poziranje.


Najprej eno gasilsko za arhiv, če slučajno ne bodo pri volji za foto-shooting. Srednja je že v svatovski opravi (črna frizura tudi prek čela).


Jutranja svetloba je sicer krasna. A če fotografiramo snežno bele ptice in je ozadje relativno temno, potem nastopijo znane težave - ptice so hitro "prežgane".


Če bo bele površine dovolj, nam bo svetlomer hitro uredil zadevo in ozadje bo postalo še temnejše, kot je v resnici. V tej foto seansi je nizko jutranje sonce za mojim hrbtom sijalo skozi manjšo odprtino temnih deževnih oblakov. V ozadju se oblačno nebo skoraj ne loči od horizonta ki ga riše morje.


"Bomo eno zapeli?"


V 15 minutah je bilo vsega konec. Čigre so odletele po opravkih in sonce se je skrilo za oblake.

IZLET V SEČOVELJSKE SOLINE

DOPPS-ova druščina se je pod vodstvom Vojka Havlička odpravila na Sečoveljske soline, ki naj bi bile v tem času za ornitologe in ostale ljubitelje ptic še posebej zanimive. Sam sem po deževni poti jutro pričakal na Sv. Katarini in pogled v nebo je bil milo rečeno dramatičen. Poleg dveh labodov so mi lepo pozirale tudi kričave čigre.


Kljub ne najboljšim napovedim, se nas je kar nekaj zbralo pred vhodom v Sečoveljske soline, kjer nas je pričakal naš vodnik, ornitolog in naravovarstvenik Iztok Škornik.


Na Fontaniggah bo letos odprta nova krožna pot po jugo-vzhodnem delu območja.


Opazovanje naj bi bilo osredotočeno predvsem na vodne ptice in pobrežnike, a je njihov obisk pri nas in tudi drugod bolj skromen. Zato smo bili veseli skoraj vsake ptice. Na hrvaški strani Dragonje nam je svoje lovske spretnosti prikazala samica pepelastega lunja.


Glavna atrakcija našega obiska so bile duplinske kozarke, ki so se letos zbrale v velikem številu. Bilo jih je prek 300.


Kozarke sem dodal iz svojega arhiva, ker so bile za fotografiranje predaleč in tudi vreme se je počasi kisalo.


Najprej je začel pihati jugo in mi smo se skrili v zavetje. Poleg duplinskih kozark, katerih je bilo mimo grede več kot mlakaric, smo opazovali še ostale race: konopnice, žvižgavke in tudi par žlicaric mi je na koncu uspelo ujeti v spektiv.


Tale spektiv ni iz muzejske zbirke, temveč Daretu še vedno zvesto služi.


Nato se je nebo že precej zaprlo in po hrvaški strani je že pošteno lilo. Mi pa smo na naši strani neustrašno opazovali naprej. Na morju je bilo največ čopastih in črnovratih ponirkov, nekaj že v svatovskem perju. Zgornji (črnovrati) je sicer s Sv. Katarine, ker so bili tudi ti tukaj za fotografiranje predaleč.


Ko nas je dodobra opralo, se je na odprtem dalo videti lepo število polarnih slapnikov. Tudi ti so bili zelo daleč. Tale pa je z rudniškega jezera v Kočevju.


Pot nazaj je bila sicer dolga in vetrovna, a z mislijo na na toplo joto je šlo lažje.

Hvala Vojkotu in Iztoku za dobro organizacijo in na koncu še Viljani, ki nas je tako lepo pogostila. Se še oglasim! Takih pic še nisem jedel : )