S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

torek, 23. september 2014

GLINOKOPI V ZALOGU - obročkanje ptic

Kmalu po koncu poletja se začne obdobje, ko se ptice selivke odpravijo na svojo pot. Ta čas obročkovalci izkoristijo za obročkanje selečih se vrst in upajo na kakšno zanimivo najdbo. Glinokopi v Zalogu pri Straži na Dolenjskem s svojimi vodnimi površinami in trstičjem selečim pticam ponujajo priložnost za postanek. Tu se ptice lahko nahranijo in naberejo novo energijo za nadaljevanje poti.


Obročkovalec Jože Gračner je v svoje mreže v treh dneh ulovil 325 ptic. Lovile so se tako ptice selivke, kot tudi stalnice tega območja.


Obročkane vrste in število: črnoglavka 148, vrbji kovaček 49, velika sinica 23, plavček 23, taščica 16, dolgorepka 14, vodomec 8, vrtna penica 6, močvirska sinica 5, kos 5, bičja trstnica 4, brglez 4, srpična trstnica 4,  vijeglavka 4, kratkoprsti plezalček 2, pivka 2, šoja 2,  cikovt 1, dolgoprsti plezalček 1, grmovščica 1, prosnik 1, severni kovaček 1, veliki detel 1.


Najbolj glasno in agresivno so se obročkanju upirale šoje. Najbolj barvita ptiča sta bila vodomec in pivka.


V nedeljo je bilo obročkanje predstavljeno širši javnosti. Jože je povedal zakaj se ptice obročka in razložil tehniko lovljenja in obročkanja ptic.


Dogodka se je udeležilo veliko otrok. Mnogi med njimi so prvič opazovali ptice tako od blizu.


Jože je poskrbel, da je prav vsak men njimi spustil svojega ptička nazaj v svobodo.



Z Andrejem Hudoklinom smo se sprehodili po opuščenih glinokopih. Predstavil nam je zasnovo naravoslovne poti, s katero bo  mokrišče odprto za obisk javnosti.


Med našim sprehodom se je v mrežo ujel še zadnji ptič. Na veselje vseh je bila to siva žolna - pivka.


Tako kot ostale ptice, je bila tudi pivka takoj po obročkanju in tehtanju spuščena nazaj v naravo.


četrtek, 18. september 2014

KANJA IN NEZNANI LETEČI PREDMETI

Moj namen je bil fotografirati repaljščice in prosnike na selitvi. Se pa dostikrat zgodi, da ti pred objektiv pride kaj povsem drugačnega. Tokrat mi je nehote pozirala kanja.


Med samim fotografiranjem nisem opazil nič nenavadnega. A ko sem fotografije naložil na računalnik, sem opazil, da je bila kanja nekaj časa obkrožena z meni neznanimi letečimi predmeti. Najverjetnejša razlaga za ta pojav so bili roji kakšnega mrčesa.


Kanja je krožila prav okrog mene in zanimivo je, kako se spreminja barvna temperatura posnetka, osvetlitev kanje in barva neba samega.


Kot kaže, je bilo moje kritje precej učinkovito, saj je kanja nato pristala blizu mene. A jo je splašil traktor, predenj sem jo uspel fotografirati.


torek, 09. september 2014

SIVI MUHAR drugič

O sivem muharju sem že pisal, kar pa ne pomeni, da ga ob dobri priložnosti ne bom več fotografiral. Na sobotnem sprehodu sem jih opazoval skoraj na vsakem grmu in kot kaže je njihova selitev v Afriko trenutno na vrhuncu.


Za boljši posnetek si bo pač treba vzeti malo več časa. Zato sem poiskal lokacijo, kjer bi se to lahko zgodilo. Nekaj časa sem opazoval muharja na suhi rogovili in ni trajalo prav dolgo, da je začelo spet deževati. Kar pa letos ni prav nič nenavadnega. Projekt muhar se prestavi na naslednji dan, ko naj bi menda celo sijalo sonce.


Na megleno jutro sicer nisem računal, a bolj pomembno kot to, je bilo, da me je muhar čakal na isti rogovili. Kot da bi bila dogovorjena. Vendar mu moja družba ni bila najbolj všeč.


Moje postavljanje opreme je opazoval z varne razdalje na drugi strani grmovja, in kar nekaj časa je trajalo, da je prišel pogledat, kaj se dogaja pod njegovo rogovilo.


Kljub meglenemu jutru je bil jutranji posnetek še najboljši. Vse ostalo je bolj dokumentarne narave.



Sivega muharja prepoznamo po njegovem svetlem oprsju že na daleč. Prepoznaven je tudi po svojem značilnem letu za plenom in stalno vračanje nazaj na mesto, od koder je poletel. Obvlada pa tudi "kolibrijev" let, ko opreza za plenom. Trudil sem se, da bi ujel tudi to, a mi ni uspelo.