S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

petek, 22. februar 2013

IZLIV SOČE Isola della Cona II.

Za ponovni obisk Izliva Soče so me navdušili posnetki Kajetana Kravosa, posneti v letu 2011 in 2012. Sam v aprilu lanskega leta nisem opazoval takega števila gosi, zato sem izkoristil enega redkih sončnih dni letošnjih zimskih počitnic.

V zraku sem našel 1158 ptic. V večini sive in beločele gosi ter nekaj škurhov.
Že pred vstopom v naravni rezervat, sem na travnikih opazoval veliko jato (1000 +) sivih in beločelih gosi, ter kakih 50 velikih škurhov.


Prizor je bil podoben velikemu mednarodnemu letališču. Ptice so se neprestano dvigale in pristajale, dokler niso odletele v smeri rezervata, kjer sem pri počitku kasneje opazoval verjetno še večje število gosi.


Pri fotografiranju v naravnih rezervatih, kjer se v večini opazuje in fotografira iz za to namenjenih opazovalnic, je naš uspeh navadno odvisen od tega, kako blizu se bodo zadrževale ptice in kako dolg objektiv imamo s seboj.

Rečni galeb Larus ridibundus

Ker na začetku ni kazalo, da se mi bo kakšna zanimiva ptica približala v moj "domet", sem fotografiral vse, kar je prišlo dovolj blizu.

Črna liska Fulica atra

Ko sem fotografiral liski, sem se odloči, da bom poskušal narediti serijo fotografij s pticami v paru.
 
Kreheljc Anas crecca
 
Duplinska kozarka Tadorna tadorna
 
Žličarka Anas clypeata
 
Dolgorepa raca Anas acuta
 
Najbolj sem se razveselil dolgorepe race, ki na gladini, sploh samec, deluje kot predrta žoga s krmilom, in konopnice, katere pa nisem uspel fotografirati.
 
Siva gos Anser anser
 
Ok, gosi pa je toliko, da se bo menda dalo narediti kaj boljši posnetek? Gosi so postale malo bolj zanimive, ko so začele z urejanjem perja. Takrat je priložnost, da ujamemo kakšno zanimivo pozo. Sploh ko se tunkajo in sušijo perje.
 
 
 
 
Pri fotografiranju narave se ne smemo omejevati samo s portreti živali. Zato le naredimo sem ter tja še kakšen širši kader. Na srečo nam včasih to uspe, ker pač ne moremo bližje.
 
 
 
 
 
TEHNIKA
Večina posnetkov narejenih s crop ohišjem in 400 mm objektivom in kar nekaj z dodanim 1.4X konverterjem.

sobota, 16. februar 2013

IWC 2013

IWC (International Waterbird Census) pri nas poimenujemo kar z januarskim štetjem vodnih ptic. Letošnje šteje je bilo v znamenju premagovanja debele snežne odeje. Ker sem imel sam s seboj dovolj dela, je bilo za fotografiranje bolj malo časa.


Vseeno, ali pa mogoče ravno zaradi tega, sem na istem odseku reke Krke, letos (v primerjavi z lani) preštel večje število ptic. Letošnje štetje je potekalo tudi izven sezone lova na race mlakarice. Štelo se je 19. oz. 20. januarja.


Po končanem štetju sem se pridružil še Andreju Hudoklinu, skupaj sva na prenočišču preštela 60 velikih kormoranov. Številka bi bila lahko tudi večja.

nedelja, 03. februar 2013

ČRNA PROSENKA Pluvialis squatarola

Črna prosenka se pri nas ustavi na preletu, redko tudi prezimi. Letos se na Sv. Katarini da opazovati dve ptici. Kljub dežju se odločim, da naredim vsaj kakšen dokumentarni posnetek.


Ptici sta se prehranjevali blizu druga drugi, zato se je dalo napolniti posnetek, četudi se jima nisem mogel dovolj približati. Svetloba je bila na minimumu, dež je padal vedno močneje. Fotografiranje je bilo definitivno preizkus za opremo.


Prosenkama je družbo delal moj stari znanec, zelenonogi martinec. Veliko ptic počiva na eni nogi, zato me ta poza ni prav posebej presenetila.


Ko pa je martinec začel poskakovati na okrog samo po eni nogi, sem se začel spraševati, če sploh ima obe nogi? Navadno ne snemam v naravi, tokrat se nisem mogel upreti:

 
Čez čas se je pokazala še druga noga in priznam, da sem si kar malo oddahnil.
 
Zelenonogi martinec
 
 
Verjetno bi še vztrajal, saj je bilo na školjčišču mirno kot še nikoli. A je bila narava zopet močnejša od človeka. Premočilo mi je že vse in vztrajanje bi lahko imelo predvsem drage posledice.

NASVET
Res da v takih pogojih ne fotografiram prav pogosto, z gotovostjo pa lahko trdim, da današnja fotografska oprema prenese več, kot si mislimo.

Podobna situacija, z dodatkom mraza.

Kljub temu priporočam, da opremo, takoj ko nehamo z delom, površinsko obrišemo in čim prej osušimo. Če se nato vozimo z avtomobilom, ne puščamo opreme v vlažni torbi ali nahrbtniku, temveč jo postavimo blizu ventilacije in nastavimo gretje. S temperaturo ne pretiravamo. Če fotografiramo v hudem mrazu, vnesemo mrzlo opremo v topel prostor zavito v PVC vrečo, sicer se bo ves kondenz nabral direktno na ohišju in voda lahko pronica v notranjost. Če je oprema samo mrzla in nimamo vrečke, jo je bolje pustiti v torbi ali nahrbtniku, da se vse skupaj počasi segreje.

SVETOVNI DAN MOKRIŠČ

2. februarja v Sloveniji vsako leto obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč, imenovana tudi Ramsarska konvencija, ki je mednarodnega pomena. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti ter njihovo preudarno rabo.

V naravnem rezervatu Škocjanski zatok je bilo pripravljeno vodeno opazovanje ptic, obročkanje pa je zaradi slabega vremena odpadlo.


Kljub slabemu vremenu se je dalo opazovati lepo število različnih vrst ptic. Pogoste in običajne vrste za ta letni čas: mlakarica, liska, žličarica, žvižgavka, kreheljc, labod grbec, zelenonoga tukalica, rumenonogi, sivi in rečni galeb, siva, velika bela in mala bela čaplja, siva gos, pritlikavi kormoran, priba, sraka ... Videli pa smo tudi njivsko gos, kavke in sokola selca.

Ko je začelo deževati, sem šel obiskat še Sv. Katarino, pogledat črno prosenko in starega znanca, zelenonogega martinca.