S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

petek, 20. december 2013

NARAVNI REZERVAT VALLE CAVANATA

V času okrog novega leta poskušam obiskovati za ptice zanimiva območja Severnega Jadrana. Valle Cavanata je zahodni sosed izliva Soče in tudi tu je habitat nastal iz nekdanje ribogojnice. Poleg opuščenih bazenov vključuje tudi kanal Averto, nekaj močvirskih predelov, gozdove in travnike v okolici ter obmorski predel s peščeno obalo.


Opazovanje sončnega vzhoda na obali je bilo fascinantno. Oglašanje številnih ptic je obljubljalo lepo fotografsko izkušnjo.


Dan pa je razkril bolj kot ne pusto obalo. Glede na to, da jutro sovpada s plimo, se mi je zadeva zdela še kar logična. Kljub temu sem se odpravil na daljši sprehod ob obali, saj se rezervat odpira šele ob 10:30.


Spreminjanje barvne temperature iz minute v minuto s prostim očesom precej težko zaznamo. Fotografije pa razkrijejo neverjeten spekter barvnih kombinacij.


Kombinacija hladne in tople svetlobe je precejšen izziv za avtomatiko beline. Kljub temu, da fotografiram v RAW načinu, mi je nastavitev beline pri obdelavi zgornjega posnetka povzročala precej težav in z rezultatom nisem preveč zadovoljen.


Ptic res ni bilo veliko. Razen nekaj čapelj, galebov, oddaljenih srednjih žagarjev in enega velikega škurha. Tako sem imel precej časa za raziskovanje okolice. Območje Caneo ob samem izlivu Soče je delovalo precej zapuščeno in tudi hotel Carol je že doživel boljše čase.

Zemljevid območja - (klikni na zemljevid za povečavo)


Tudi v okolici so bile najpogostejše čaplje in galebi.


Ob 10:30 se le odpravim v sam rezervat, ki je obdan z visoko ograjo. To, da pred vrati ni čakala vojska do zob oboroženih fotografov, že ni bil dober znak. Pravzaprav sem bi edini obiskovalec. Iz prve opazovalnice pri centru za obiskovalce se da opazovati bazene bivše ribogojnice, kar pa lahko naredite tudi iz poti ob cesti ne da bi vstopili v rezervat. Iz druge opazovalnice pa se opazuje po trstičju, kjer pa razen ene taščice ni bilo nobene druge ptice. V bazenih je sicer veliko vrst vodnih ptic, a so za fotografiranje preveč oddaljene.

Prijazna gospa v centru za obiskovalce me je razveselila s tem, da vstopnine ni in mi še ponudila brezplačno izposojo kolesa. Povedala mi je tudi, da se popoldne ob oseki na obali zbere veliko število ptic.


Ponovno se odpravim proti obali. Tokrat se ustavim tudi ob kanalu Averto in opazujem vodne ptice malo bolj od blizu kot v bazenih rezervata. Na obali pa sem lahko opazoval pobrežnike le na informacijski tabli. Kljub oseki se niso prikazali.


Za tolažbo mi je lepo pozirala dolgorepka.

Ostalo mi je še nekaj območij v bližini, kjer bi mogoče lahko opazoval prezimujoče pobrežnike, a sem se raje odločil da obiščem še izliv Soče. V zadnji zimski svetlobi me je tam čakalo presenečenje za zaključek izleta. Več v naslednji objavi.


četrtek, 5. december 2013

VRANE DRUŽIJO SE RADE

Že deset let živim v bližini gozdiča, kjer očitno prenočujejo sive vrane. Zadeva ni prav posebej nenavadna, a me je njihovo število presenetilo. Zbiranje se začne kmalu po sončnem zahodu in ptice prihajajo z zahoda v valovih po od nekaj 10 do 200 ptic.


Nato se začnejo zbirati nad mestom prenočevanja in skupine se združujejo v eno veliko. Moja ocena je 1000+. Že same vragolije, ki jih zganjajo, so dovolj zanimive. Predstava je bila podobna tisti, ki jo odigrajo škorci.


Ko so bile zbrane vse ptice, je bilo svetlobe že zelo malo in fotografiranje je postalo težavno. Če bi bila luna polna, bi bila zadeva nekoliko enostavnejša.


Množica ptic je bila tako velika, da je v celoti sploh nisem mogel fotografirati, zato sem se odločil, da naredim izjemo in vse skupaj posnamem: