S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 13. junij 2015

PTICE IZ NAŠIH KRAJEV II.

Spet se je nabralo nekaj fotografij, ki niso našle svojega mesta v ostalih objavah:

Veliki detel

Rjavi srakoper

Bela pastirica

Zelenonoga tukalica

Čopasti škrjanec

Črna štorklja

Siva čaplja

nedelja, 7. junij 2015

SPEKTIV

Spektiv je, tako kot daljnogled, nepogrešljiv pripomoček pri opazovanju ptic. Velikokrat slišim, da se spektivu reče kar teleskop, kar pa ni pravilno. Teleskop je optična naprava z večjimi povečavami kot spektiv, namenjena predvsem opazovanju zvezd oz. nočnega neba. Kljub veliki uporabnosti se s spektivom najpogosteje srečamo le na kakšnem organiziranem opazovanju ptic, ko spektive priskrbi recimo društvo za opazovanje ptic oz. kakšen malo bolj opremljeni posamezniki.


V Angliji je opazovanje ptic dosti bolj množičen pojav in vojska do zob oboroženih ptičarjev ni prav posebna redkost. V primerih opazovanja kakšne izjemne redkosti pa vse skupaj zgleda že kar strašljivo.

Sveta trojica - Carl Zeiss, Swarovski in Leica so s svojimi visokimi cenami (2000€ + ) marsikomu nedosegljivi. Res je, da je v tej ceni vključena najboljša optika in kvaliteta izdelav, a je škoda, da ti proizvajalci ne ponujajo modelov, ki bi bili cenovno dostopnejši. Na srečo so za to poskrbeli drugi proizvajalci, kot so Nikon, Kowa, Pentax itd. Moj nasvet je, da za spektiv odštejemo, kolikor pač moremo. Tako kot pri daljnogledih, pri spektivih še bolj velja rek - več denarja več muzike. Cenenih izdelkov zato raje ne kupujemo, saj so ponavadi milo rečeno pogojno uporabni, velikokrat pa celo neuporabni.

Če se bomo z opazovanjem ptic začeli ukvarjati bolj resno, bomo verjetno kaj kmalu razmišljali o nakupu lastnega spektiva. Kako se zadeve lotiti, bom poskušal opisati v nadaljevanju.

KAKŠEN SPEKTIV POTREBUJEMO?
Predvsem takega, ki ga bomo s seboj nosili na terenu in nam zaradi svoje velikosti in teže ne bo v breme. Pri tem ne smemo pozabiti, da je spektiv brez stojala neuporaben. Če se pri daljnogledih pogovarjano o 400 - 800 gramih, se pri spektivih o 600 - 2000 gramih, kjer dodamo za solidno in stabilno stojalo še dodatna 2 kg.

POVEČAVA IN VELIKOST SPEKTIVA
Povečava pri spektivih je definirana nekoliko drugače kot pri daljnogledih. Boljši spektivi imajo izmenljive okularje, pri cenejših so okularji fiksirani na ohišje. Kar pomeni, da lahko pri boljših spektivih prilagodimo povečavo in vrsto okularja svojemu načinu opazovanja in jo po potrebi spreminjamo. Pri cenejših pa smo vezani na povečavo, ki jo ponuja okular, ki je na spektivu. Res je, da so ti okularji navadno s spremenljivo povečavo - zoom okularji, česar pa si vedno ne želimo!

Povečava na spektivih je navadno opisana s povečavo okularja, npr.: 25-75 X in velikostjo objektiva zunanje leče, ki jo ima spektiv, npr.: 82 mm. Izmenljivi okularji pa imajo povečavo navadno napisano nekoliko drugače, npr.: 13-40 X/20-60 X/25-75 X. Zakaj? Če tak zoom okular namestimo na spektiv z velikostjo leče 82 mm, bo njegova povečava 25-75-kratna, na spektivu z lečo veliko 60 mm bo povečava 20-60-kratna, na spektivu z lečo 50 mm pa bo povečava "le" 13-40-kratna.

Kakšno povečavo in kako velik spektiv torej potrebujemo? Odgovor bi bil lahko preprost. Čim večjo povečavo in čim večji spektiv. Pa temu ni tako. Najprej se odločimo za velikost spektiva in nato za primeren okular. Če je naša primarna dejavnost le opazovanje ptic, ki poteka relativno blizu našega vozila, je velik spektiv z lečo cca 80 mm naša prava izbira. Če pa na naših pohodih v naravo nosimo še fotografsko opremo za fotografiranje ptic in ostale potrebščine, ali če se na opazovanje ptic pogosto podajamo v gore, potem je manjši spektiv vreden razmisleka.

SPEKTIVI Z VELIKOSTJO LEČE 80+ mm
Prednosti:
- veliko udobje opazovanja,
- večja izhodna zenica okularja = svetlejša slika,
- maksimalen izkoristek okularja = večja povečava,
- primerni za digiskopijo.
Slabosti:
- velikost in teža,
- zaradi večje povečave je vidno polje manjše,
- pri večji povečavi potrebujemo stabilnejše in težje stojalo,
- visoka cena.

SPEKTIVI Z VELIKOSTJO LEČE cca 60 mm
so kompromis med obema skrajnostima.

SPEKTIVI Z VELIKOSTJO LEČE cca 50 mm
Prednosti:
- so lahko izredno lahki in "okretni",
- z izbiro kvalitetnega spektiva in primernega okularja so lahko zelo uporabni,
- zaradi manjše povečave je vidno polje večje,
- nižja cena.
Slabosti:
- manjša izhodna zenica okularja = temnejša slika,
- povečava je manjša,
- za digiskopijo so pogojno uporabni.

Ko se odločimo, kako velik spektiv bomo nosili s seboj, moramo izbrati še okular. Navadno imamo na razpolago kar nekaj različnih okularjev za različne načine opazovanja in namen.


V osnovi so razdeljeni na zoom okularje - okularji s spremenljivimi povečavami - in fiksne okularje - okularje, kjer je povečava samo ena. Povečave pa se gibljejo nekje med 20 X in 80 X.

OKULARJI S SPREMENLJIVO POVEČAVO - "ZOOM" OKULARJI
So najpogostejši pri samem opazovanju ptic. Načeloma imajo zoom okularji pri enakih povečavah manjše vidno polje od fiksnih. Ravno tu pa blestijo okularji proizvajalcev svete trojice (Carl Zeiss, Swarovski in Leica), saj ponujajo zoom okularje v širokokotnih različicah. Pri takih okularjih skorajda ni potrebe po fiksnih modelih. Zoom okularji so praktični predvsem zato, ker z nižjo povečavo lažje pregledujemo in poiščemo ptice, nato pa z večjo povečavo pogledamo podrobnosti, ki nas zanimajo. Razmerje med najmanjšo in največjo povečavo pri zoom okularjih so navadno 3X npr.: 20-60 X. Zoom okularji imajo navadno tudi manjšo minimalno oddaljenost očesa od okularja.

OKULARJI Z NESPREMENLJIVO POVEČAVO - "FIKSNI" OKULARJI
Se najpogosteje uporabljajo pri digiskopiji, saj so optično kvalitetnejši in imajo širše vidno polje. Največkrat so to širokokotni okularji z najmanjšimi povečavami. Običajne povečave fiksnih okularjev so 20 X, 30 X, 50 X, 75 X v širokokotni ali normalni izvedbi. Fiksni okularji imajo večjo minimalno oddaljenost očesa od okularja.

SPEKTIV V PRAKSI
V resnici na terenu največkrat srečamo velike spektive z velikostjo leče 80 + mm in z zoom okularjem. Ko na takem spektivu enkrat preizkusiš fiksni širokokotni okular povečave cca 30 X, je pogled skozi normalen zoom okular presenetljivo ozek in temen. In kaj kmalu ugotoviš, da s stabilnejšo in svetlejšo sliko in s širšim vidnim poljem vidiš vse ali celo več kot z zoom okularjem. Predvsem pa je dolgo opazovanje s kombinacijo velikega spektiva in širokokotnega fiksnega okularja s povečavo 30 X lažje in udobnejše.


Sam imam največ izkušenj prav s to kombinacijo: NIKON Fieldscope ED82 A + 30 X Wide DS okular. Spektiv je s to kombinacijo primerljiv z najboljšimi, a za polovično ceno. Uporaba večjih povečav je v naravi dostikrat omejena. Poizkusil sem uporabljati tudi sicer odličen okular 25-75 X MCII, a je pri povečavah večjih od 40 X dosti manj uporaben, kot se zdi. Vidno polje je res majhno, slika postane temna, minimalna razdalja od očesa do okularja pa se zmanjša na minimum. Če dodamo še atmosfersko "migotanje", še posebej ko temperatura narašča, in tresenje med ostrenjem, potem pri povečavi 75 X in večji oddaljenosti ne ločimo ptiča od zajca. Kar pa ne pomeni, da ne moremo shajati z zoom okularjem, saj ga seveda lahko uporabljamo pri manjših povečavah. Na blizu pa lahko na pticah opazujemo razne podrobnosti. Tudi v zimskih dneh nam bo velika povečava prišla prav na velikih vodnih površinah.


Večina boljših spektivov je na voljo v dveh različicah: ravni in v kotni, kjer se okular namesti pod kotom. Za opazovanje ptic se večinoma uporablja kotna različica. Tako lažje opazujemo ptice na nebu in stojala ni treba imeti tako visoko. S tem zmanjšamo tudi vibracije. Je pa res, da se moramo na tak način opazovanja navaditi. Ravna različica pride v poštev pri manjših spektivih, ko so tudi povečave manjše, in ga lahko uporabljamo tudi brez stojala, tako kot daljnogled. Kar je pri povečavi 13 X še v okviru uporabnega.

Med manjšimi spektivi bi izpostavil NIKON Fieldscope ED50, ki je kljub svoji velikosti izredno uporaben. Skupaj z okularjem 13-40 X MCII tehta dobrih 600 g, je vodotesen, ima ED leče in je kompatibilen z večino Fieldscope okularjev. Okular 13-40 X (25-75 X na ED82), ki me na ED82 ni povsem prepričal, je na ED50 verjetno najboljša izbira za opazovanje ptic. Res da je pri večjih povečavah slika temnejša in vidno polje majhno, a je kljub temu še uporabno. Po drugi strani pa ima pri povečavi 13 X širše vidno polje, kot ga ima ED82 s širokokotnim okularjem 30 X, in tako lahko zelo dobro pregledujemo teren in najdemo ptice. Večje povečave kot 40 X pa praktično ne potrebujemo. Najpomembneje pa je, da ga imamo lahko vedno pri sebi ali v fotografski torbi. Vprašanje "Ali vzamemo spektiv" oz. "Kdo bo nosil spektiv" odpade. Kljub izredni uporabnosti majhen spektiv ne more enakovredno nadomestiti velikega.

STOJALO ZA SPEKTIV
Pomembno je, da s cenenim stojalom ne pokvarimo kvalitetnih lastnosti dobrega spektiva. Stojalo ne sme biti prelahko, saj ga bo zamajal že malo močnejši veter. Stojalo mora biti dovolj visoko. Najbolje, da za uporabno stojno višino ni treba izvleči sredinskega droga, saj je pri tem stojalo dosti manj stabilno. Stojalo naj ima glavo z ročico. Tako bomo najlažje spremljali ptice tudi v letu.


TORBICA ZA SPEKTIV
Spektiv je tako kot daljnogled inštrument, občutljiv na udarce in grobo ravnanje. Kvalitetni in dragi spektivi so narejeni precej robustno. Kljub temu priporočam "stay on" prevleko. S tem bomo zmanjšali možnost poškodb in podaljšali življenjsko dobo spektiva.



sobota, 6. junij 2015

MALI DEŽEVNIKI NOVOMEŠKE QLANDIJE

Ostanke nekdanje separcije, priložnostno parkirišče in občasno postavno površino za cirkus, si narava počasi jemlje nazaj. Na nekdaj veliki peščeni površini zelenje že prav lepo uspeva. Če temu dodamo še nekaj luž, ki se obdržijo po deževju dlje časa, tu dobimo idealno življenjsko okolje za malega deževnika.


Če se deževniki v gnezditvenem obdobju ne bi značilno oglašali in se spreletavali sem ter tja, jih verjetno sploh ne bi opazili.


S svojim oglašanjem na začetku paritvenega obdobja označujejo svoj teritorij in komunicirajo s svojimi partnerji. Ko pa so mladiči izvaljeni, jih z oglašanjem opozarjajo in usmerjajo proč od nevarnosti. Na določen klic se mladiči oddaljujejo od staršev, ti pa s tem hkrati pozornost vsiljivca preusmerijo nase. Na spet določen klic pa pritečejo mali begavci k njim v varno zavetje.


Mali deževnik sedaj že nekaj let zapovrstjo gnezdi pred nakupovalnim centrom Qlandija v Novem mestu. To pa ni prav nič nenavadnega, saj ga lahko srečamo tudi v različnih tovarnah, papirnicah, parkiriščih itd, kjer se nahajajo relativno mirne peščene ali prodnate površine.